Prva (adventna) svečka

(fotka je hčerkina)

V dneh, ko je vedno manj svetlobe,
še bolj kot sicer čutimo, kako je svetloba velik dar.
Kako močno jo potrebujemo.
Prav tako kot potrebujemo svetlobo okrog sebe,
potrebujemo tudi tisto v duši.
V cerkvenem letu se začenja advent,
bližnje pričakovanje rojstva Odrešenika,
ki prinaša luč na svet.

Danes prižgemo prvo svečko na adventnem venčku.

Tudi ljudje moremo biti lučke drug drugemu.
Pred nekaj dnevi, 26. novembra, je minilo 213 let od rojstva škofa Antona Martina Slomška.
Ena od zgodb iz njegovega življenja je ta:
Ko je bil že škof, je slišal, kako ponekod delajo grdo z berači. Pa se je ogrnil v razcapano obleko in šel pogledat na bližnji grad.
Doživel je neprijazen sprejem. Jedel je skupaj z drugimi berači.
Ko je grof zahteval, da berači pokažejo poverilna pisma, ki dokazujejo, da smejo beračiti, je Slomšek rekel, da pisma nima. In potem je odgrnil tisto revno suknjo, ki jo je imel čez škofovsko obleko.
Grof je ves prestrašen ostrmel, ko je končno prepoznal škofa.
Slomšku je pa šlo le za to, da vidi, kako v resnici delajo z ubogimi, in da ljudi vzpodbudi k dobremu.

Pomislila sem, kako bi bilo zanimivo, če bi naši ljudje z visokih položajev, predsednik, ministri, škofje ... prišli med ljudstvo najnižjih slojev, jedli z njimi, se zanimali zanje, se potrudili, da bi se razmere pri njih izboljšale. Tako bi nas najbolj nagovorili in prepričali.

Vsem želim lep advent. Vem, da vsak od nas kaj lepega pričakuje. Svetlobo. Luč. Ljubezen. Želim, da zasije v srcih.

Pesem: Danes je zasijala Luč