Zazdi se mi, da je nekaj zamigljalo nekje tam pri postelji. Pogledam tja. Nič.
Pogovarjava se naprej. O starih časih. O moji mladosti, o njegovi mladosti. O njegovi šoli, ki se je zaključila po 2. razredu osnovne šole.
Spet se mi zazdi, da je nekaj zamigljalo. Pogledam. Miš! Seveda, miš!
"Vidim miš!" rečem možakarju.
"Ja!" se mirno posmeje.
Potem opazim dve miši!
"Joj, dve sta!"
"Ja, včasih vidim tri hkrati," pravi in se zasmeje. "Včasih mi pridejo do nog in ko jem, pa mi pade kakšna drobtinica, jo kar pojedo. Ampak ujeti jih pa ne morem. Sem prepočasen. Pa saj imam živali rad," pravi.
Sediva, se pogovarjava, gledam miške, ki tekajo okrog, ena spleza na klop k staremu možu ...
Zakaj bi morala miš spoditi, če je pa mož čisto miren in zadovoljen ...
Življenje ...
Galerija (1)
Drobtinice kruha
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
