Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti
Vera7. junij 20142606 branj

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

Vsak od nas naredi v življenju veliko napak. Marsikaj res čisto po nesreči. Lahko z najboljšimi željami, z m


Vsak od nas naredi v življenju veliko napak. Marsikaj res čisto po nesreči. Lahko z najboljšimi željami, z mislijo, da ljubimo. Pa se včasih kasneje izkaže, da ni (bilo) tako.
Ampak to je življenje.
Če se zavedamo lastnih napak, lastne nebogljenosti, grešnosti, smo lažje strpni do napak drugih. Verjetno lažje odpuščamo. In lažje prosimo za odpuščanje - in ga sprejmemo, če nam je dano.

Obstajajo pa tudi ljudje, ki bi radi vse zase, da(ja)li pa ne bi (nič) ...



Iz evangelija po Mateju 18,21-35:

Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.
Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹
Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.
Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga.
Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo.
Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«


Vse bolj vem, kako je odpuščanje nujno - dobiti in dajati ... četudi je včasih eno in drugo zelo težko ... Verjamem, da odpustljivost in sočutje in prizanesljivost celita rane (sveta).
Seveda pa ne gre tukaj za popuščanje muham in slabostim. Ne gre za podpiranje slabega. Ne. Gre samo za to, da smo ljubeznivi in potrpežljivi, v zavedanju, kako smo včasih sami šibki in ranljivi, nemočni, krhki.
A če čutimo toplino drugih, lažje sami iz sebe izcedimo vse najboljše.

Galerija (2)

Živa vodaLjudje med sebojŠčepec soliMilost odpuščanja
AK

Ana Kos

Avtorica bloga Sol Zemlje