Pretepen deček ... in punčka z jagodami

Fantek gre v šolo. Pot se pusti od doma v dolino in potem po dolini nekaj kilometrov. Prvošolček jo maha sam. Je svetel sončen dan, na njivah se med drugimi koristnimi rastlinami bočijo debele rumenooranžne buče.

In tam nekje se pojavi možak, sosed s sosednjega griča, prijazno vpraša fantka: "Kam pa greš?"

Fantek pravi: "V šolo!"

"Zakaj si rezal buče?"

"Jih nisem!"

"Ja, ti si jih! Saj so mi povedali moji otroci, da si jih ti! Ti smrkavec ti! Še lagal boš! In še to so rekli, da sta vidva s tvojo ta malo sestro metala kamne po našem bregu! Boš že videl ...!!""

Možakar zgrabi fantka in ga premlati ...

Slednjič fantka spusti ... mali na ves glas joka, ko nadaljuje pot v šolo.

...

Gospodar kmetije, kjer so bile porezane buče, vidi jokajočega fantka in ga vpraša, zakaj joka.

Fantek hlipaje pove, da je bil tepen. Ves objokan nadaljuje pot v šolo.

Kmetu je težko. Prejšnji dan je povedal temu možaku, da mu njegovi otroci režejo buče na njivi. Saj razume, nožek tako gladko zdrsne v bučo, toda buče potem začnejo gniti ... Možakar je morda doma zaslišal svoje otroke in oni so zvalili krivdo na drugega fantka ... In možak je vzel pravico v svoje roke in je sprašil hlače sosedovemu otroku.

Kmet je potem povedal fantkovim staršem, kaj se je zgodilo. Za dogodek je slišala tudi mala fantkova sestrica. Odtlej se je soseda zelo bala.

A zaradi ljubega miru v soseščini se je marsikaj potrpelo. Je bilo res ali ne, a spomin ji je ohranjal še dolga leta dogodek, kako so sosedovi otroci metali kamne po strmem travniku ... Ja, za kmeta so kamni v travi huda nadloga. Ko kosi, lahko uniči ob kamnih koso. Ni čudno, da je bil možak hud ... ampak hud je bil na sosedova otroka ... in ne na svoje pobaline.

Mala sestrica se je soseda sedaj zelo bala.

Nekoč so jo starši poslali k nekemu oddaljenemu sosedu z nekim naročilom. Punčka je šla vsa prestrašena od doma, zelo se je bala iti mimo hudega soseda. Je kje tisti hudi oče? On je morda že pozabil. Ampak ona ni pozabila. Menda je rekel, ko je natepel bratca, da bo tudi njo.

Joj, kako jo je strah ...

Do kmetije, kamor mora iti, je precej daleč.

Kaj če bo kje srečala tega hudega človeka? Jo bo lovil? Jo bo natepel?

Deklica jo ubere po drugi poti, da je sosed ne bi videl. Hitro se spusti skozi gozd do potoka po neki stezici, ki se komaj sluti, in potem se nekaj časa skrivaj za grmovjem ob potoku spotika proti hiši, kamor mora priti. In potem previdno na cesto, ko po potoku ni več mogla nadaljevati poti ...

Naenkrat opazi od daleč sosedove fante, s kolesi se peljejo proti njej. Upa, da je niso videli. Hitro skoči v potok in se skrije za grmovje ... Previdno kuka, ko se peljejo tisti strašni fantje mimo ... Niso je opazili ...

Potem nadaljuje pot, vsa prestrašena pride do prave hiše in odda sporočilo. Oddahne se šele, ko varno pride do doma. Kakšen občutek varnosti jo tedaj objame ...

...

Čez več let je ta punčka že šolarka. Hodi v drugi razred. Ampak soseda, ki je natepel njenega bratca, se še vedno boji. Nikoli več se ne gre k njim igrat, pa so se prej tolikokrat skupaj lovili, skrivali, sankali ...

In potem pride dan, ko punčka sreča tega moškega, na samem ... Otrpne ... Nima se kam skriti. Ona ima polno dlan jagod, nabirala jih je ob poti. Prestrašena počaka, da pride sosed do nje. On jo ogovori ... Ona se trese, vendar mu ponudi jagode. Sosed se nasmehne, vzame jagodo, jo z užitkom poje ... Deklica še dolgo stoji na istem mestu, tresoča. Kar nekaj časa traja, preden se zave, da ni bila tepena ... Morda je pa pozabil? Najbrž je!