Vera22. april 20145662 branj

Prepoved krsta dojenčkov?

Po " uspešnem zbiranju podpisov za tri peticije (za odpravo državnega financiranja cerkve, za popolno obdavčitev katoliške cerkve in v zvezi s poplačilom dolgov

Po "uspešnem zbiranju podpisov za tri peticije (za odpravo državnega financiranja cerkve, za popolno obdavčitev katoliške cerkve in v zvezi s poplačilom dolgov holdinga mariborske nadškofije) je Koalicija za ločitev države in cerkve pripravila novo peticijo." (Cerkev kot ustanova je z veliko začetnico!) Tokrat gre za prepoved krsta dojenčkov.

Tako piše:

Pobudniki menijo, da je krst dojenčkov v nasprotju z ustavo, saj le-ta v 41. členu tudi dojenčkom in drugim otrokom priznava svobodo veroizpovedi in s tem tudi svobodno odločitev za vstop v neko versko skupnost. Tega pa ne priznava cerkev in v nasprotju z ustavo krsti dojenčke brez njihovega soglasja, s čimer dobijo status vernika in postanejo člani cerkve z velikimi obveznostmi.

Sprašujem se, kaj pomeni to, da dojenček "s krstom postane član cerkve z veliki obveznostmi". (Velika začetnica!)

O kakšnih, čigavih obveznostih govorijo?

Dojenčkovih? Ali o obveznostih Cerkve? ;) Kakšne skrbi!

Kakšni duhovniki ali drugi ljudje v ožji skupnosti (župniji) včasih povabijo svoje župljane k obredom ali npr. k vpisu k verouku in še kaj, vendar danes - po moje - nihče nikogar ne sili k vsemu temu.

O kakšnih obveznostih torej govorijo!?

V resnici se mi zdi predvsem, da hočejo neverni odločati o vzgoji otrok vernikov.

Prav danes sem slišala glede krsta enega dojenčka ... dva duhovnika sta imela neke pomisleke, tako da bo dojenček krščen šele na tretji lokaciji in od tretjega duhovnika. Kar pomeni, da tako silno ne navaljujejo duhovniki na to, da bi krstili dojenčke! Vem tudi, da imajo kakšni duhovniki precej pomislekov do krsta dojenčkov, katerih starši nimajo namena svoje otroke krščansko vzgajati.

Precej dvomim, da bi se Cerkev tako strašno bala, da bo izgubila vernike, če ne bodo krščeni že dojenčki!

Gre za nekaj drugega! Gre za to, da verjamemo v vrednost krsta!

Sicer pa: na kakšen način bi bilo lahko dojenčku kaj hudega, če je krščen? Krst je - kakor ga jaz doživljam - predvsem milost. In v veliki meri človekov DA Stvarniku. Izraz hvaležnosti za otroka.

(Gibran tudi pravi: Vaši otroci niso vaši otroci ...)

Prepričana sem, da je vsak otrok božji otrok. Pri krstu to jasno povemo - tudi pred skupnostjo.

Peticija z zbiranjem glasov proti krstu dojenčkov je pravzaprav vtikanje v versko življenje družine. Je moraliziranje, kaj starši smejo in česa ne. Mnogim staršem pomeni krst resnično veliko in to, da bi določeni neverni (četudi jih peticijo podpiše nekaj tisoč) smeli odločati v njihovem imenu, se meni absolutno ne zdi prav.

Zanima me, za katere "velike obveznosti" dojenčkov do Cerkve vendar gre. Jih podpisniki peticije poznajo? Naj mi (jih) vendar navedejo in razložijo!

Iz enega mojega zapisa ob krstu:

Ob vsakem krstu sem ganjena in hvaležna za to veliko darilo. Ne morem dojeti, zakaj se eni čutijo tako utesnjene. Vsak od nas je unikat, je posameznik, je individuum ... in vsak od nas je delček življenja na Zemlji, pomemben delček. Pomemben kot posameznik, a vendar smo skupaj. In skupnost nam lahko daje varnost, zavetje, pomoč, prijateljstvo. In prava skupnost ne utesnjuje, prava skupnost podpira človeka v njegovem bistvu, je vesela njegove rasti, zorenja ...

Starši, ki čutijo Cerkev kot svojo skupnost, otroka jemljejo s seboj vsepovsod, tudi v cerkev, in mu predajajo to, kar je v njihovih srcih.

Res pa kakšni starši otroka dajo le krstiti, potem pa ne pridejo blizu.

Sama ne silim ljudi, da bi krstili dojenčke, jaz bi jim prepustila odločitev ...

Odločam se lahko le za svoje otroke. V njihovem imenu, dokler so majhni.

Kar se meni zdi sveto, je moja dolžnost, da jim posredujem.

Tudi če dam krstiti svoje otroke že kot dojenčke, ne pomeni, da jim vsiljujem svojo vero. Le ponudim jim to, kar čutim kot dobro. Ko bodo odraščali in odrasli, se bodo pa sami odločali za svojo pot naprej. Ne verjamem, da jim krst v preteklosti lahko pusti kakšen slab pečat.

Ko najdem Čušinov filmček o tej tematiki, ga dodam. O čem vse se pravzaprav ne odloča niti otrok sam niti ne njegovi starši!

Poleg tega lahko pomislimo tudi, če je vse, kar je v ustavi, res dobro.

Pa ali si razlagamo dobronamerno ali ne ... Navsezadnje včasih moremo najti luknje v zakonih in verjetno tudi v ustavi ...