Praznovanje ob ognju!
Ogenj! Tako nekaj neizmerno lepega je! Zvečer posedeti ob njem ... In se zahvaliti.
Zvečer posedeti ob njem ... In se zahvaliti.
Kukati v štedilnik na drva.
Ali v krušno peč.
A kres je nekaj posebnega še na drug način.
Včasih je bil obveščevalna služba. Ko so opozarjali na nevarnost Turkov.
Ob spodnji slikci bi kdo pomislil na čarovnice. Na tiste žalostne čase.
Ob hudih neurjih je kdaj treščilo ... moj spomin hrani prizor, ko je treščilo v kmečko poslopje, nastal je velik požar.
Tudi med vojno je gorelo, ogenj je pomenil nevarnost, grozo, smrt, uničenje.
imam dosti opravka s trnjem ... 
Upam, da ljudje počasi le napredujemo v zavesti, da moramo naravo res varovati - tako varovati, kot varujemo drago bitje.
Naj druženje ob ognju krepi odnose med ljudmi. Naj krepi prijateljstvo. Naj oživlja lepe spomine!
In naj praznik dela res dostojno proslavimo - s spoštovanjem dela. Z odgovornostjo do dela.
Z zaupanjem v mladino, da bo mogla in znala dobro delati. In s spodbujanjem. In z zgledom.
Želim si, da bi stari ljudje imeli čas posedeti ob ognju in v druženju, da bi dobili občutek, da so si zaslužili počitek ... da imajo pravico do varne starosti ... In zelo si želim, da bi mladi imeli zgled in spodbudo in prostor na delovnih mestih ...
Skregano z vsako logiko je, če mladi ne dobijo službe in se spočiti (oz. utrujeni od brezupa) potikajo okrog brez dela in odgovornosti - stari pa utrujeni in zgarani - delajo ...
Naj prinese praznik dela upanje za vse ljudi, ki želijo delati, ki želijo delati dobro in pošteno.
Galerija (8)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
