Prave maščobe so zdrave

Pred časom sem pisala o maslu in margarini, tukaj pa dodajam še o zdravih maščobah, avtorica je navedena spodaj:

V nasprotju s splošnim mnenjem so maščobe koristna in celo nujna hranila. Pomembno je samo to, da vemo, kakšne maščobe so zdrave in kakšne so škodljive. Najprej nekaj dobrih virov maščob. Dober vir kakovostnih maščob so oreški, še posebno, ker so tudi vir beljakovin. Ne smemo pa z njimi pretiravati, ker vsebujejo pretežno omega-6 maščobne kisline, ki jih je v naši prehrani dovolj, primanjkuje pa virov omega-3 maščobnih kislin. Izjema so orehi, prav tako pa je veliko omega-3 maščobnih kislin v semenih lana. Odličen vir omega-3 maščobnih kislin so ribe oziroma ribje olje, vendar je danes že težko dobiti neoporečne ribe oziroma ribje olje.

Podobno kot za oreške velja za semena. So odličen vir maščobnih kislin, vendar večinoma omega-6, zato z njimi ni dobro pretiravati. Odličen vir kakovostnih maščob je tudi kokos.

Obstajajo nekatere izrecno škodljive maščobe, o katerih javnost zelo malo ve. Gre za trans maščobne kisline, ki nastajajo pri hidrogenaciji ali delni hidrogenaciji rastlinskih olj. Gre za segrevanje olj do visokih temperatur, kar spremeni molekule maščob tako zelo, da postanejo na sobni temperaturi bolj stabilne (se ne pokvarijo). S tem pa postanejo telesu izredno škodljive, saj jih nikakor ni zmožno predelati in jih večinoma nalaga. Trans maščobne kisline najdemo praktično v vseh pakiranih industrijskih izdelkih. V koncentrirani obliki jih dobimo v vseh vrstah margarin. Zato je margarina ena najbolj škodljivih hran, ki si jih lahko zamislimo.

Vsa rastlinska olja se pri peki in kuhanju pretvorijo v trans maščobe. Edino olje, ki se ne pretvori, je kokosovo olje. Odlično je tudi hladno stiskano olivno olje, ki ga seveda ne smemo uporabljati pri kuhi. Rastlinska olja so problematična tudi zato, ker vsebujejo preveč omega-6 maščobnih kislin in tako prispevajo k nepravilnemu razmerju med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami v naši prehrani. To razmerje bi moralo biti nekje med 1:1 in 1:4, vendar je za povprečnega Slovenca s tipično prehrano nekje med 11:1 in 30:1 v prid omega-6 maščobnim kislinam, kar je zelo daleč od idealnega razmerja. Zaradi teh napak v prehrani prihaja do hormonalnega neravnovesja - neravnovesja v tvorbi eikonozaidov oziroma različnih prostaglandinov, ki se tvorijo iz maščobnih kislin, kar ima lahko hude zdravstvene posledice.

Vir: Karin Rižner