Povej mi, kaj ljubezen je

povej mi,
kaj ljubezen je,
vso rahlo jo pokaži mi,
naj zasije ti iz oči,
naj nežno greje,
naj žari

je svoboda v srcu to,
so tihe in mehke besede,
toplina v čistih, jasnih je očeh
in trdnost in mehkoba
hkrati je v dlaneh?

ali pa je morda nekaj,
kar zavija se v megle blede
ali skriva se v temi,
ki zgrinja se okrog in stiska,
tako zelo stiska in mori?

se v besedah mnogih skriva,
se odeva v skrivnostne pajčolane,
ki prikrijejo resnico?
nerodovitna in prazna ostaja njiva,
le plevel in trnje žene
zemlja rodovitna,
kjer človek rad bi žel pšenico.

vsi smo lačni kruha, ljubezni,
tudi jaz,
tudi ti ...
mi vsi ...