Pot v Emavs

Marsikdo uporablja izraz, da gre v Emavs. Kaj pravzaprav to pomeni?
Največkrat uporabimo ta izraz za obiske na velikonočni ponedeljek. Povezano je predvsem z osebnim voščevanjem za veliko noč oz. z oznanjanjem: "Aleluja! Jezus je vstal!"
Ta besedni izraz izhaja iz svetopisemskega dogodka, ki ga opisuje Luka v 24. poglavju, 13 - 35.
Zgodba pripoveduje, kako sta dva učenca šla iz Jeruzalema v Emavs, vas, oddaljeno od Jeruzalema "šestdeset stadijev". Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo v Jeruzalemu zadnje dni. Med potjo se jima je pridružil skrivnostni neznanec in se z njima pogovarjal o vsem tem.
Onadva sta pripovedovala o Jezusu, "ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi."
Skrivnostni sopotnik jima je marsikaj razložil v luči prerokb iz Svetega pisma.
"Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?"
Tako so se v pogovoru približali vasi in onadva sta ga povabila v hišo, saj se je že "dan nagnil".
"Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala." Bil je Jezus, vstali Jezus!
Prepoznala sta ga po lomljenju kruha!

Kaj meni pove ta odlomek?
Jaz bi z velikim veseljem takole potovala z Jezusom! Z velikim veseljem bi poslušala Njegove besede in iskala njihov odmev v sebi! Rada bi, da bi mi sam Učitelj razlagal takole neposredno o Očetu. Da bi mi morda razložil kaj o moji poti življenja, o prav moji poti.
Poznam to, ko se (mi) kdaj odprejo oči - naenkrat, zgodi se nekakšen klik. Tudi v mojem življenju so taki kliki - ko v nekem trenutku začutim nekaj nadvse pomembnega. Kar naenkrat, čeprav je bilo pravzaprav že vse ob meni. Samo videla nisem. Ne še.
Tako se mi dogajajo kliki kot vernici, kot človeku, kot ženski, kot mami.
In takih klikov ne želim pozabiti. Trenutki spoznanja. Tako kot so se naenkrat odprle oči učencema.
Včasih so taka spoznanja zelo pomembna na naši poti.

In kdaj je bil moj "Emavs"? Kdaj so se meni odprle oči, da sem spoznala Boga?

Sem ga že?

...

Iti v Emavs lahko pomeni tudi bežati stran od težav, hudega, skriti se ... se ne soočati ... Ko sta učenca Jezusa "spoznala", sta se vrnila v Jeruzalem. Sta se vrnila in oznanjala Jezusov nauk, njegovo smrt in vstajenje.

Kje sem jaz?

Bežim ...?