Bila je v svetišču. Spokojen dan je bil in v njej se je naselil mir.
Bil je pravzaprav čisto navaden dan in okrog nje so bili ljudje. Čisto navadni ljudje. Taki običajni.
A vendar je bilo čutiti posebno prazničnost. Neko posebno veselje.
Potem jih je pater klical po imenih. Prihajali so do njega, da jim je osebno podal roko in jim predal "misijo".
Obstala je pred njim in ujela pogled. Kako drugače je bilo nekoč, ko ji je nekdo izročil diplomo, pa ni doživela nobenega pogleda, namenjenega njej. Pa je tedaj nekoč trmasto pomislila: Bo me pogledal, ne more biti tako brezdušen! Saj sem jaz tukaj, človek sem!
Klican je bil naslednji, toda ona ni šla z odra, dokler ji ni človek namenil začudenega pogleda. Vsaj takega! Pa saj ni študirala zato, da bo vse brezdušno!!!
Ko je šla potem domov, je obstala na Tromostovju in gledala v Ljubljanico. Zamikalo jo je, da bi iz diplome zložila letalce in ga poslala tja daleč v Ljubljanico!
Kako drugače je bilo sedaj!
Vedela je, da je osebno nagovorjena. Osebno poklicana.
Ja, hoče biti tu. Hoče služiti po svojih zmožnostih!
"Pojdite zdaj!" se jim je nasmehnil pater.
In so šli ...
Šli med svoje, šli v svet.
Bil je pravzaprav čisto navaden dan in okrog nje so bili ljudje. Čisto navadni ljudje. Taki običajni.
A vendar je bilo čutiti posebno prazničnost. Neko posebno veselje.
Potem jih je pater klical po imenih. Prihajali so do njega, da jim je osebno podal roko in jim predal "misijo".
Obstala je pred njim in ujela pogled. Kako drugače je bilo nekoč, ko ji je nekdo izročil diplomo, pa ni doživela nobenega pogleda, namenjenega njej. Pa je tedaj nekoč trmasto pomislila: Bo me pogledal, ne more biti tako brezdušen! Saj sem jaz tukaj, človek sem!
Klican je bil naslednji, toda ona ni šla z odra, dokler ji ni človek namenil začudenega pogleda. Vsaj takega! Pa saj ni študirala zato, da bo vse brezdušno!!!
Ko je šla potem domov, je obstala na Tromostovju in gledala v Ljubljanico. Zamikalo jo je, da bi iz diplome zložila letalce in ga poslala tja daleč v Ljubljanico!
Kako drugače je bilo sedaj!
Vedela je, da je osebno nagovorjena. Osebno poklicana.
Ja, hoče biti tu. Hoče služiti po svojih zmožnostih!
"Pojdite zdaj!" se jim je nasmehnil pater.
In so šli ...
Šli med svoje, šli v svet.
Jezus je obhodil vsa mesta in vasi. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsako bolezen in vsako slabost. Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.«
(Mt 9, 35 - 38)
Pošlji mene, z veseljem grem!
Šla je, polna veselja in zaupanja. Šla je polna navdušenja. Da more, da zmore!
V njej je pela pesem:
Pojdite tudi vi
v moj vinograd,
pojdite tudi vi
v mojo žetev!
Galerija (1)
Ljudje med sebojMoj Gospod in moj BogBlagor ubogim v duhuSrčne zgodbeLuč sveta
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
