Poslednja pesem
Bolnik težko diha. Življenje počasi odteka iz njega.
Bolnik težko diha. Življenje počasi odteka iz njega.
Sliši?
Morda.
Najbrž ja.
Včasih zadrhti.
Ga zebe? Ga je strah? Kaj ga muči?
Je še kaj, česar še ni uredil v svojem življenju, ga kaj skrbi?
Sestra na vsake toliko pride, postoji ob njem ... navlaži usta ... mu kaj reče (vse bo dobro, vse bo prav ... radi imate svoje, oni imajo radi vas, mogoče ste pozabili še kaj povedati, recite jim, da jih imate radi, zdajle povejte, kar tako v srcu, tudi to je dobro ... mogoče imate še kakšno zamero ... spustite jo ...) ... položi dlan na čelo, nežno poboža roke ...
In odhiti naprej.
Potem pa ... ko bi lahko odšla domov, sede k bolniku, ga prime za roko in tiho moli zanj.
Potrebuje še kaj?
Polglasno izgovarja besede, ki jih mogoče bolnik potrebuje. V nekaj dneh je dozorel, se ji zdi.
Izgovarja besede molitve. O miru, o blagoslovu, o odpuščanju, o ljubezni.
Polglasno začne peti. Pesmi, ki ji prihajajo na misel in ki se ji zdijo, da so prave. Opazuje bolnika, želi mu olajšati zadnje ure ... morda zadnjo uro ... zadnje minute ...
Čuti, da je bolnik že napol tam ...
Kasneje izve, da je bil bolnik glasbenik. Morda ga je prav pesem popeljala na drugo stran, v novo življenje?
Sliši?
Morda.
Najbrž ja.
Včasih zadrhti.
Ga zebe? Ga je strah? Kaj ga muči?
Je še kaj, česar še ni uredil v svojem življenju, ga kaj skrbi?
Sestra na vsake toliko pride, postoji ob njem ... navlaži usta ... mu kaj reče (vse bo dobro, vse bo prav ... radi imate svoje, oni imajo radi vas, mogoče ste pozabili še kaj povedati, recite jim, da jih imate radi, zdajle povejte, kar tako v srcu, tudi to je dobro ... mogoče imate še kakšno zamero ... spustite jo ...) ... položi dlan na čelo, nežno poboža roke ...
In odhiti naprej.
Potem pa ... ko bi lahko odšla domov, sede k bolniku, ga prime za roko in tiho moli zanj.
Potrebuje še kaj?
Polglasno izgovarja besede, ki jih mogoče bolnik potrebuje. V nekaj dneh je dozorel, se ji zdi.
Izgovarja besede molitve. O miru, o blagoslovu, o odpuščanju, o ljubezni.
Polglasno začne peti. Pesmi, ki ji prihajajo na misel in ki se ji zdijo, da so prave. Opazuje bolnika, želi mu olajšati zadnje ure ... morda zadnjo uro ... zadnje minute ...
Čuti, da je bolnik že napol tam ...
Kasneje izve, da je bil bolnik glasbenik. Morda ga je prav pesem popeljala na drugo stran, v novo življenje?
Galerija (1)
Kapljice ljubezniSrčne zgodbe
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
