Posaditi drevo, od katerega sadov ne bomo jedli ...
Ena naša stara zgodba pripoveduje o tem, kako je starec posadil oreh - in oreh
Ena naša stara zgodba pripoveduje o tem, kako je starec posadil oreh - in oreh (tisto starodavno drevo dolgo in počasi raste, razna cepljena se obnašajo drugače).
Nekateri so se čudili, kako to, da sadi oreh, ko pa vendar on ne bo užival sadov tega drevesa, saj bo gotovo prej umrl.
Pa je ljubeznivo in dobrohotno rekel:
"Jaz jem orehe z drevesa, ki ga je posadil moj dedek ... Orehe s tegale drevesa bo morda jedel moj sin in jedli bodo vnuki."
Lepo je videti pozorno skrb za druge!
Slišala sem podobno zgodbo, zgodbo s sorodno vsebino:
Stari Elijah je v neki puščavski oazi klečal poleg datljevcev. Sosed, premožen trgovec Hakim, se je ustavil v oazi, da bi napojil kamelo, ko je nenadoma zagledal Elijaha, kako ves prepoten koplje po pesku.
"Kako si, starček? Mir s teboj!"
"Tudi s teboj," je odgovori Elijah, ne da bi prekinil delo.
"Kaj delaš?"
"Sadim datljevce."
"Datljevce? Vroče je, prijatelj, pridi v moj šotor, spijeva čaj."
"Pozneje … Najprej moram končati sajenje."
"Povej mi, prijatelj, koliko let imaš?"
"Ne vem, šestdeset, sedemdeset, osemdeset, pa saj to ni pomembno."
"Poslušaj, prijatelj, datljevci rastejo petdeset let in šele, ko zrastejo v velike palme, bodo dajali plodove. Ne želim ti slabega, saj veš. Upam, da boš doživel sto let, toda vedi, da boš težko obiral plodove tega, kar zdaj sadiš."
"Poslušaj, Hakim, jaz sem jedel datlje, ki jih je posadil nekdo drug. Posadil je drevo, čeprav je vedel, da ne bo jedel njegovih sadov. Jaz danes sadim, da bodo lahko drugi jutri jedli. Tudi če je moje delo v korist nekoga, ki ga ne poznam, je vredno truda."
"Dal si mi velik nauk, Elijah."
(Judovska zgodba)
Nekateri so se čudili, kako to, da sadi oreh, ko pa vendar on ne bo užival sadov tega drevesa, saj bo gotovo prej umrl.
Pa je ljubeznivo in dobrohotno rekel:
"Jaz jem orehe z drevesa, ki ga je posadil moj dedek ... Orehe s tegale drevesa bo morda jedel moj sin in jedli bodo vnuki."
Lepo je videti pozorno skrb za druge!
Slišala sem podobno zgodbo, zgodbo s sorodno vsebino:
Stari Elijah je v neki puščavski oazi klečal poleg datljevcev. Sosed, premožen trgovec Hakim, se je ustavil v oazi, da bi napojil kamelo, ko je nenadoma zagledal Elijaha, kako ves prepoten koplje po pesku.
"Kako si, starček? Mir s teboj!"
"Tudi s teboj," je odgovori Elijah, ne da bi prekinil delo.
"Kaj delaš?"
"Sadim datljevce."
"Datljevce? Vroče je, prijatelj, pridi v moj šotor, spijeva čaj."
"Pozneje … Najprej moram končati sajenje."
"Povej mi, prijatelj, koliko let imaš?"
"Ne vem, šestdeset, sedemdeset, osemdeset, pa saj to ni pomembno."
"Poslušaj, prijatelj, datljevci rastejo petdeset let in šele, ko zrastejo v velike palme, bodo dajali plodove. Ne želim ti slabega, saj veš. Upam, da boš doživel sto let, toda vedi, da boš težko obiral plodove tega, kar zdaj sadiš."
"Poslušaj, Hakim, jaz sem jedel datlje, ki jih je posadil nekdo drug. Posadil je drevo, čeprav je vedel, da ne bo jedel njegovih sadov. Jaz danes sadim, da bodo lahko drugi jutri jedli. Tudi če je moje delo v korist nekoga, ki ga ne poznam, je vredno truda."
"Dal si mi velik nauk, Elijah."
(Judovska zgodba)
Krošnja z grozdi datljev - fotka od tu.
Galerija (2)
Srčne zgodbe
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
