Pomoč v prave roke in da ne bi država in posamezniki služili na revežih

Realnost je, da je v naši družbi veliko revnih ljudi.

Realnost je tudi to, da mnogim ni vseeno, kako ti ljudje živijo.

Marsikdo rad pomaga, samo včasih ne ve, kako ponuditi pomoč, na kakšen način, da bo zares prišla v prave roke! Koliko ljudi sem že slišala reči - in tudi sama tako čutim: "Rad/a pomagam, samo bojim se, da pomoč ne pride v prave roke."

V kakšnih primerih je dvom, da se ne bo z našim darom kdo okoristil, tako velik, da ljudje raje nič ne dajo, kot da bi prišel v napačne roke.

Tudi jaz sem se o tem precej spraševala in tudi zdaj mi ni vseeno, res je pa, da sem postopoma doumela, da če dam nekaj z dobrim namenom in če sem naredila glede tega, da bi zadevo poznala, kolikor sem mogla, potem smem zaupati, da bo dobro. In po tistem ne nosim jaz več odgovornosti, od tedaj naprej nosi odgovornost drugi. Tisti, ki je prevzel nek dar, da ga da naprej oz. da ga koristno uporabi v določen dober namen. (Dejstvo je, da včasih kdo, ki dar dobi zase, tistega ne uporabi tako, kot bi se zdelo prav darovalcu!)

Kljub vsemu je nujno, da smo zelo pozorni na to, kam v resnici gre dar in kolikšen del ga dejansko prejme tisti, ki mu je namenjen. Seveda bi vsak najraje dal neposredno v prave roke. Kot npr. tudi v primeru družine iz Krope. Tako bi bili najbolj gotovi.

Pa poglejmo še drugo stran - če smo mi tisti, ki potrebujemo pomoč, ker smo se znašli morda čisto nepredvidoma v zelo težki situaciji.

Kaj lahko naredi tisti, ki je v stiski in išče pomoč. V stiski, ko bi potreboval koga, da mu pove, kaj pravijo zakoni o njegovem položaju. Komu naj verjame? Možno je, da vsi dobrotniki, ki se ponudijo, da bodo pomagali, niso res dobrotniki. Kakšni taki dobrotniki delajo tako, da bodo tudi sami imeli kaj od tega.

V prispevku "Revežem rubijo tri role WC-papirja, služijo pa rubežniki in odvetniki" pove Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Moste-Polje: "Ljudje z avtostopom prihajajo v Ljubljano po brezplačno pravno pomoč," saj nimajo denarja za prevoz. V Lj. deluje ta pomoč od maja lani, zdaj pa je na voljo tudi na Ptuju, Prevaljah, v Celju in Murski Soboti.
Brezplačno pravno pomoč omogoča odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič v sodelovanju z odvetniki in pravniki. Vključenih je deset odvetnikov oziroma pravnih strokovnjakov, ki bodo pomagali tudi pri izpolnitvi obrazcev, med drugimi nekdanja tožilka, odvetnica Aleksandra Štiblar.Zidar Klemenčičeva je vse kolege pozvala, naj se pridružijo projektu, ki bo otrokom omogočil dostojanstveno odraščanje.

Posebna telefonska linija za brezplačno pravno pomoč v okviru Zveze prijateljev Moste-Polje je 080 1432. Na voljo je ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 12. uro. Številka je vstopna točka za BPP. Več na www.botrstvo.si

"Brezplačna pravna pomoč je namenjena predvsem reševanju eksistencialne in stanovanjske problematike, saj veliko ljudi ne zmore plačevati najemnin in visokih obratovalnih stroškov v neprofitnih stanovanjih. Dolgovi se jim kopičijo, mi jim pomagamo, denimo tako, da omogočimo obročno odplačevanje dolga ob tem, da dobijo manjše neprofitno stanovanje ali bivalno enoto, ki so jo sposobni plačati," je dejala Nina Zidar Klemenčič.

Prav tako posredujejo pri Centrih za socialno delo, ki še vedno nimajo posodobljenihi podatkov, zaradi česar ljudje, ki so pristali na zavodu za zaposlovanje, še vedno niso upravičeni do pomoči iz javnih sredstev, ker se "uradno" vodijo kot zaposleni (groza, opomba A.K.). To naj bi se spremenilo z noveliranjem socialne zakonodaje, ki pa naj bi začela veljati šele 1. septembra (šele tedaj!? opomba A.K.).

"Ne kompliciramo, mi ljudem, ki so v stiski, takoj pomagamo, pozivamo vse strokovnjake, da se priključijo projektu. Najbolj ključno za prihodnost te družbe je, kako ravnamo z najšibkejšimi - z otroki," je dejala Zidar Klemenčičeva. Na podlagi dosedanjih 180 primerov, kolikor so jih že obravnavali od marca lani - kolikor se projekt brezplačne pravne pomoči izvaja v Ljubljani - je dobila občutek, da je cilj države, da posameznika v stisku čim dlje obravnava in da dobi čim manj pomoči (poudarila Ana Kos). "Nihče ljudi v stiski ne obravnava celostno," poudarja.

Izvršilni postopki pri osebah, ki nimajo nič, ne premičnin ne nepremičnin, se izvajajo, četudi to pomeni, da rubežniki odnesejo tri role WC-papirja; rubežniki in odvetniki služijo na revežih, namesto da država sistemsko poskrbi, da se vsi postopki zoper družine, ki je brez prihodkov oziroma prejema denarno socialno pomoč, ustavijo, dokler si ne opomore, je naštevala Zidar Klemnčičeva.
Na neprofitnih stanovanjih služijo upravljavci.
Opozorila je tudi, da pri upravljanju neprofitnih stanovanj, ki so v lasti občin in države, služijo pravne osebe - upravljavci, kot so SPL, Želva in drugi, ki so brez vsakršnega občutka za ljudi v stiski.

Anita Ogulin je dejala, da se je zelo malo spremenilo od lanskega maja, ko so poleg uvedbe BPP-ja predstavili tudi manifest s konkretnimi predlogi za sistemske izboljšave na področju socialne politike, a se ni kaj dosti spremenilo. Še vedno imamo 260 evrov pomoči na mesec za upravičenca, še vedno so obratovalni stroški za neprofitno stanovanje do 50 kvadratov 300 evrov, je razloge za vse večjo stisko ljudi ponazorila Ogulinova.

Vsa pravna pomoč je brezplačna, je poudarila Anita Ogulin.

"Revežem rubijo tri role WC-papirja, služijo pa rubežniki in odvetniki"

www.botrstvo.si