Pomaranča

Dandanašnji si marsikaj izpred sto let zelo težko predstavljamo. A vendar, četudi je iz čisto drugega časa, nas kakšna zgodba močno nagovori.

Zgodba o pomaranči je napisana v prvi osebi. Je avtobiografska zgodba dečka, ki je osirotel in potem pri 8. letih prišel v sirotišnico blizu Londona. Pravi, da je bil bolj zapor kot sirotišnica.
Otroci so delali po 14 ur na dan, pomagali so v hiši, v kuhinji, v hlevu, na polju.
Edini dan, ko so bili prosti, je bil božič. Tedaj so se lahko igrali na dvorišču.
In za božič so otroci dobili po eno pomarančo. A ni dobil vsak otrok, samo pridni otroci so jo dobili.
Tista božična pomaranča je bila utelešeno hrepenenje ubogih sirot.
Potem je prišel nek božični dan, dan, ki je pustil v Simonu večen spomin.
Namreč ... na ta božični dan on ni dobil pomaranče, ker je bil poleti poskusil pobegniti - in torej ni bil dovolj priden.
Moral je stati v kotu in opazovati, kako so drugim delili pomaranče. Potem so se otroci odšli igrat. On pa je moral iti ležat v posteljo in cel dan tam ostati. Jokal je skrit pod odejo.
Naenkrat je začutil, da nekdo vleče odejo z njega.
Bil je nek deček. Deček mu je ponujal - pomarančo!
Simon je strmel, ni mogel razumeti, od kje pomaranča! Pogled mu je potoval od pomaranče do dečka in nazaj.
Počasi je videl, da je pomaranča malo posebna.
Videl je, da je sestavljena iz posameznih krhljev.
Ko je stegnil roko, da sprejme dar, je pazil, da se pomaranča ni razletela na krhlje.
Viljem mu je povedal, da je na dvorišču deset dečkov reklo, da mora dobiti božično darilo tudi Simon. In so dali vsak po en košček pomaranče in iz njih sestavili pomarančo za Simona!
Simon je bil ganjen. Zelo hvaležno se je vedno spominjal tega darila! Pravi, da je bilo to najlepše božično darilo, kar jih je dobil! Naučilo ga je, kako dragoceno je lahko pristno prijateljstvo.
(Simon Caroll, Das schönste Weihnachtsgeschenk - Echo aus Afrika, II/1999)

Zgodbo sem našla v priročniku za verouk (tako da se v cerkvenih papirjih najdejo tudi zelo lepe stvari - pripomba na nek komentar iz zadnjih dni!).
Mojih veroučenčkov se je res dotaknila. Prav presenetilo me je! Otroci so dobro testo ... Nekaj je tudi od nas odvisno, kakšen kruh bo iz tega testa!