Pehtran (Artemisia dracunculus)
Na tržnici sem iskala stevijo (stevija je rastlina z zelo sladkimi listi, tako da si diabetiki lahko z njo posladkajo hrano - namesto s sla
Na tržnici sem iskala stevijo (stevija je rastlina z zelo sladkimi listi, tako da si diabetiki lahko z njo posladkajo hrano - namesto s sladkorjem), potem sva se pa s trgovcem vse mogoče pogovarjala, seveda o rastlinah in njihovem vplivu na zdravje!
No, in pogovarjala sva se tudi o pehtranu. Rekel je, da obstajajo 4 vrste, on pa je prodajal francoskega. (Ko sem kasneje iskala po spletu, sem našla še ruskega. Ta naj bi bil manj dišeč in višji od francoskega. Francoski pehtran ima nekoliko ožje liste in močnejšo, rahlo pekočo in sladkasto aromo.)
Jaz pehtran sicer imam, toda ne raste posebno dobro. Trgovec je poudaril, da se mora pehtran boriti, da ne sme imeti predobrih pogojev. No, sedaj sem pehtran presadila - in bomo videli.
Pa poglejmo več o pehtranu:
Pehtran (tudi estragon, znanstveno ime Artemisia dracunculus) je trajnica, visoka 60 do 120 centimetrov.
Ima ozke suličaste temno zelene lističe, cvetovi pa so drobni, zelenkasti in razporejeni v dolgih, delno povešenih skupinah. Steblo je razvejano, spodaj olesenelo. Cveti od julija do avgusta, najboljši vonj in okus pa ima tik pred cvetenjem.
V južni Evropi raste kot divja rastlina. Sicer pa je domovina pehtrana Daljni vzhod.
Viri pravijo, da so Kitajci pehtran uporabljali že v 2. tisočeletju pred našim štetjem.
Na Bližnjem vzhodu je znan od 12. stoletja (Arabci so uporabljali pehtran za začinjanje svojih jedi), v Evropi ga je prvič omenil Italijan Simon Genuesis koncem 13. stoletja.
Uporabljamo vršičke in mlado suličasto listje, ki ga lahko nabiramo večkrat letno. Vejice režemo le do tretjine, tako da se rastlina lahko obraste.
Pehtranove listke in vršičke uporabljamo sproti - sveže, lahko pa jih tudi posušimo ali zamrznemo. Žal s sušenjem lističev izgubimo precej vonja in okusa. Mlade poganjke posušimo tako, da jih v šopih obesimo v hladen in zračen prostor.
Pri nas ga razmnožujemo s potaknjenci ali z deljenjem korenin spomladi, deljenje korenin je obvezno vsakih nekaj let.
Za gojenje je precej nezahteven, potrebuje le rodovitna in suha tla ter sončno rastišče.Pehtran uporabljamo tako
- v kulinariki (kot začimba, s katero lahko oplemenitimo solate, juhe, obare, omake in različne zeliščne namaze, Slovenci pa imamo posebno radi tudi pehtranovo potico, štruklje ..., dodajamo ga tudi grenčicam, likerjem, vinu, kisu, oljčnemu olju ...)
- kot tudi v zdravilstvu.
Pehtran se največkrat uporablja pri odpravljanju težav s prebavili (blaži tudi kolcanje) in pospeševanju izločanja žolča. Učinkuje protivnetno, rahlo odvaja vodo in odpravlja gliste. Pri dojenčkih pa blaži kolike. Cenjen je še zaradi spodbujanja apetita, zato ga pogosto omenjajo v povezavi s prehranskimi motnjami, kot sta anoreksija in bulimija. Žvečenje pehtrana še zdaj priporočajo za blaženje zobobolov in vnetje dlesni (za kar je zaslužen evgenol, ki je tudi v nageljnovih žbicah). Svetujejo ga za lajšanje bolečin, ki so posledica revme in artritisa. Najpogosteje uporabimo svežega ali v obliki poparka za urejanje prebave in kot splošno krepčilo. Morda tudi rahlo pomirja, priporočajo ga pred spanjem, saj čaj iz njegovih listov deluje kot blago uspavalo, v kombinaciji z janežem pa pomaga pri depresijah.
Je bogat vir vitaminov C in A ter vitaminov B-kompleksa, ima veliko mineralov, predvsem kalcija, magnezija, železa, mangana, bakra, kalija in cinka. Vsebuje veliko antioksidantov.
V francoski kuhinji je skupaj s timijanom, drobnjakom, krebuljico in peteršiljem del mešanice svežih ali posušenih zelišč fines herbes. Z njimi pripravljajo jajčne jedi, odišavijo meso ali sveže poletne mešane solate.
V srednjem veku so s pehtranom zdravili ugrize kač. Popotniki in romarji v Angliji so si v tistem času z njim lajšali težave z utrujenimi nogami (dajali so ga v obuvala, da je zmanjšal utrujenost, rahlo razkuževalno delovanje pa je preprečilo okužbe stopal).
Pehtranovo olje je dobrodošlo tudi pri aromaterapiji, saj deluje stimulativno in ogreva. Vendar ga uporabljajte previdno, še bolje, če to prepustite terapevtu. Nikakor ga ne uporabljajte v času nosečnosti, saj olje pehtrana spodbuja luščenje maternice in pospešuje in hkrati blaži menstruacijo - lahko pa zaradi tega povzroči tudi spontani splav.
Viri:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pehtran
http://www.siol.net/trendi/dom/vrticek/2013/04/pehtran_lahek_za_vzgojo_in_koristen_v_kuhinji.aspx
http://druzina.enaa.com/Zdravje/Domaca-lekarna/Pehtran-ni-zgolj-za-potico.html
http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/pehtran-zdrav-pa-se-za-v-potico
http://www.rastline.mojforum.si/rastline-about2042.html
Galerija (1)
Žlička zdravjaČaša nesmrtnostiGredica
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
