Past za komarje in še past za sršene in ose
Kot vemo, so piki komarjev ne samo neprijetni, saj lahko povzročajo hudo srbečico in alergijo, temveč so lahko tudi nevarni, saj komarji prenašajo tudi bolezni. Mazanje z ranimi kemik
Kot vemo, so piki komarjev ne samo neprijetni, saj lahko povzročajo hudo srbečico in alergijo, temveč so lahko tudi nevarni, saj komarji prenašajo tudi bolezni. Mazanje z ranimi kemikalijami gotovo ni pojem dobrega. (O repelentih lahko najdemo marsikakšno informacijo.) Nekaj si gotovo moremo pomagati z rastlinami, ki jih posadimo v svoje okolje in ki komarjem ne dišijo, npr. sivka, rožmarin ...
Sem pa pred časom dobila elektronsko sporočilo, ki ponuja zanimivo možnost "lovljenja" komarjev.
Sami lahko izdelamo past za komarje. Prepisano iz sporočila:
Potrebujemo plastenko, veliko od 1, 5 do 2 l.
Zgoraj, tam, kjer se potem začne ožati proti vrhu, jo prerežemo, tako da imamo spodnji valjasti del in zgornjega, ki je lijak. Lijak obrnemo tako, da štrli v valj.
Plastenko ovijemo s črnim papirjem ali polivinilom.
V tako pripravljeni plastenki imamo sladko vodo s kvasom in ta tekočina (plin, ki nastaja in se sprošča ob fermentaciji sladkorja) potem privablja komarje, tudi tigraste. Tako past postavimo v kakšen kot sobe, vrta, na balkon. Seveda je tak način uničevanja komarjev res ekološki.
Čez kakšna dva tedna preverimo, koliko komarjev smo "ujeli"!
Še priprava tekočine:
2 dl vode + 50 g rjavega sladkorja - zakaj rjavega in ne belega, zaenkrat ne vem - zavremo,
ohlajeno damo v plastenko + po vrhu postreseno zdrobljen kvas - 1 g svežega kvasa.
No, seveda sem to past izdelala tudi sama. Del priprave:
plastenki sta ravno pripravljeni (izrezani), še ovila sem ju potem s črnim papirjem in nalila noter sladko tekočino in dodala kvas.
Izkušnja:
Seveda sem to past preizkusila sama, kako je ta past uspešna.
Ko sem jo izdelovala, se mi je zdelo, da je morda napaka v zapisu recepta, saj je g kvasa je samo "pikica". Morda bi moralo pisati dag kvasa?
No, sama sem dala več kot 1 g ...
In po tem, se je obneslo?
Meni se je zdelo, da nimamo težav s komarji ... vendar jih v plastenki ni bilo veliko, bila pa je tudi kakšna osa ... Čebele na srečo menda ne gredo v takšno past.
Vesela bom, če se bo oglasil kdo z izkušnjami glede tega.
Podoben način smo mi uporabili, ko smo imeli sršenje gnezdo v zidni luknji ob oknu.
Tedaj smo v plastenkino dno, tam, kjer je ugreznjeno, zvrtali luknjo. Mislim, da smo luknjo naredili z vročim žebljem, ki smo ga prej greli nad ognjem.
V tako pripravljeno plastenko, z zaprtim vratom, obrnjeno na "glavo", smo nalili malo osladkano vodo - nekako pol plastenke - in dodali nekaj jabolčnega kisa ali morda sadnega sirupa.
Plastenko smo potem privezali z vrvico tako, da je visela blizu sršenjega gnezda. Luknja v dnu je bila seveda zgoraj. Sršeni so lezli v plastenko, ven pa niso mogli.
Seveda nisem za to, da bi kar ubijala, toda imeti sršene ob oknu ni ravno prijetno.
Ko smo imeli enkrat sršene na balkonu, smo jih poskušali z gnezdom vred prenesti v naravo. Ni nam sicer uspelo, ker jih je v tistem, ko sem jih "spravila" v kartonasto škatlo in jih hotela pustiti do noči, da se umirijo in jih potem prenesem, zalil dež, saj je deževalo zelo s strani in nam je zalilo cel balkon.
Znanec, ki nam je past za sršene svetoval, je zatrdil, da vanjo grejo le sršeni in ose, čebele pa ne.
Verjamem sicer, da je v naravi vse potrebno in dobro in da naj bi človek ne posegal prav zelo veliko vanjo s tem, da bi jo izkoriščal zase ali da bi skušal preurejati svet, uničevati živali, ki mu niso "všeč" - kajti v naravi sami je ravnovesje, če ga človek preveč ne ruši.
So komarji za kaj dobri, potrebni? Ne vem.
Galerija (2)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
