
cin cin



park zvončkov
cin cin
polno cvetja in lučk
in malih igračk
in angelčkov
in celo božičnih bučk
cin cin
in polno ploščic
na njih imena
in letnice
letnica rojstva in smrti
je pogosto ista
in morda piše ime
ali le deček deklica
cin cin
to je park zvončkov
spomin na male
ki jih tu več ni
cin cin
vidim mlado mamo
nasloni se možu na ramo
vem
ni tukaj več njun sin
ali hčerka
neskončno žalost
slutim
v očeh
cin cin
kajti otroček
ki umre
odnese s seboj
tudi srce
svoje mame
cin cin
in kdaj
le po delčkih
pride nazaj
cin cin
mame potrebujejo rame
- in očki tudi -
da se ne čutijo preveč same
cin cin



Na Žalah je nek delček pokopališča namenjen spominjanju malih otrok, dojenčkov, tudi izgubljenim že pred rojstvom ... Imenuje se Park zvončkov.
Vedno me pretrese, ko grem tja. Toliko pristne žalosti je tu. Toliko čiste nežnosti. Toliko ljubezni je čutiti tudi v igračkah (medvedkih, avtomobilčkih), ki jih ljudje tukaj pustijo, pa v kipcih predvsem angelčkov, ki najbrž večini od žalujočih za malimi otroki predstavljajo izgubljene otroke. Mala bitja, ki so kot angeli ... ki so kar nekako odleteli ... Male dušice, ki so zapustile nebogljena telesca.
Kajti ni mogoče razumeti, da najdražje izgubimo. ... sploh, da izgubimo najmlajše ... da izgubimo tako mlado bitje, bitjece, ki ga ljubimo, ki ga pričakujemo, se ga veselimo, ki smo zanj pripravljeni marsikaj žrtvovati ...
Zakaj??? Zakaji vedno ostajajo ...
Tolažilna je predstava v življenje, tolažilna je vera, da življenje ostaja, samo da je drugačno, morda drugje ... Bistveno je pustiti si čutiti!
Mislim, da je vedno strašna izguba otroka ... pa četudi je otrok morda že odrasel, starš pa osivel zrel človek ...
Pokopališča so kraji spominjanja ... In zato so sveti kraji! Kajti tu je mnogo pristnega.
Nekje na Žalah sta bila pokopana moja bratec in sestrica, dvojčka. Nekoč je bilo nekje pokopališče otrok, bilo je polno majhnih belih kamnov, zdaj tega ni več ...
Jaz imam svoj "park zvončkov" nekje drugje, v nekem gozdu ...
Svet je vsak kraj, ki ga takega vidimo, naredimo ...















Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje

