Ovca

Nekatere svetopisemske zgodbe so mi zelo zelo blizu. "Oljsko goro" npr. doživljam zelo močno. Tisto, ko sam Bog trpi tako močno, da mu teče krvavi pot zaradi borbe v njem, zaradi borbe med strahom in pogumom, med strahom in voljo narediti najbolj dobro. Tisto, ko se sam Bog čuti popolnoma zapuščenega ... in tudi je ... še njegovi prijatelji pospijo ... pa kako bi videli Bogu v dušo?
In potem tisto, ko prijatelj Peter zataji Jezusa. Tako ga je strah zase, za svoje življenje, da v trenutku zataji Jezusa ... trikrat ga zataji ... In šele, ko petelin zapoje, se spomni ... in ga postane sram.
Sram ga je svojega zaklinjanja prej nekoč, ko je Jezusu zatrjeval, da ga on pa res NIKOLI ne bo izdal. Pa ga je ... Trikrat ga je zatajil.
In potem je Jezus umrl.
In potem je vstal od mrtvih.
In potem se je večkrat prikazal svojim učencem.
In se je nekega dne prikazal tudi na obali Genezareškega jezera, kjer so njegovi prijatelji lovili robe - kot nekoč prej.
In potem je Jezus stopil do Petra in ga vprašal - meni nič tebi nič-: "Peter, ali me ljubiš?"
Petru je bilo gotovo neprijetno ... saj je nemogoče, da bi pozabil tisto, kako se je tresel zase, ko so sodili Jezusu, in je zanikal, da Jezusa sploh pozna ... Pa vendar je odgovoril: "Ljubim te!"
A Jezus kot da ni bilo dovolj. Ponovno mu je postavil isto vprašanje: "Peter, ali me ljubiš?"
Peter je ponovno odgovoril isto: "Ja, ljubim te!"
A Jezus je vprašal še enkrat, spet isto. Petru je bilo gotovo zelo težko ... Odgovoril pa je vendar iz srca: "Ti vse veš, ti veš, da te imam rad!"
Jezus je Petru verjetno dal trikratno možnost, da se more rehabilitirati ... da si more odpustiti svoje izdajstvo prijatelja, da začuti, kako ga ima Jezus kljub vsemu neizmerno rad ...
In Jezus mu je vedno znova naročal: "Pasi moje ovce! Pasi moja jagnjeta!"
S tem je Jezus Petra določil za "pastirja". Jezus ga je izbral.

Ko pripovedujem zgodbo otrokom, vem, da moram nekaj narediti s temi ovcami. Jezus je govoril tudi v podobah. Če je Jezus pastir, potem smo mi ovce ...
Ampak v današnjem času je veliko posmehovanja na račun ovc.
Le zakaj? Zato, ker so miroljubne živali? Ker grejo ponavadi kar ubogljivo tja, kamor jim je pokazano?
Vprašam otroke, če vedo, kaj je zmerljivka.
"Jaaaa!"
Naštevajo: "Koza! Osel! Prasica! ..."
Pomenimo se o zmerljivkah, tako o tistih, ki so zmerljivke vedno (tudi grde besede), in tistih, ki so zmerljivke šele, če so izgovorjene z določenim tonom, z določenim namenom, sicer pa niso.
"Vi ste ovce, vi imate oprane možgane, vi sploh ne razmišljate sami! ... Tako nekateri govorijo. In kristjane zmerjajo z ovcami. Vendar biti Jezusova ovčka ni slabo. To pomeni, da poslušamo njegov nauk. Da poslušamo, kaj nas on uči. Da ga imamo za učitelja."

Beeeeeeeeee!