
Govorilne ure v šoli.
Ko čakamo, da bomo na vrsti, se čakajoči starši pogovarjamo. Z eno ugotoviva, da sva pri najini zdravnici malo pred porodom ležali na sosednjih mizah, ko so merili utripe najinima pričakovančkoma ... In potem sva rodili ena za drugo, dan za dnem. In najina otroka sta sošolca!
Potem vsa navdušena pripoveduje, da je že babica.
In pove, kako je bilo težko v nosečnosti, saj so zdravniki njeni noseči hčerki napovedali otroka s prizadetim srčkom; rekli so, da naj se pripravijo, saj skoraj gotovo otrok ne bo s takim srčkom mogel živeti ...
Nekaj mesecev strahu je bilo huda preizkušnja, a spoznanje, da je otrok vendar njuno dete, pa naj bo kakorkoli z njim, je mlademu paru pomagalo preživljati čas nosečnosti. Mlada mama je seveda hodila na pogoste preglede ... in potem se je začel prezgodnji porod ...
In rodil se je majhen otroček, nedonošen, vendar živ! In ko ga je pregledal kardiolog, ni našel nobene srčne napake.
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje

