Otroci in molitev

"Mama, a veš, da pravzaprav včasih kar nekaj molimo in sploh ne razumemo, kaj govorimo."
"A ne, ko molimo po obrazcih?"
"Ja, ko molimo na primer očenaš, pa mogoče sploh ne razumemo vseh besed, izgovarjamo jih pa. To ni prav."
"Res je, včasih ne razumemo vseh besed."
"A ne, da pomeni dolžnik isto kot grešnik?"
Presenečena pogledam! "Seveda! Isto. Če naredimo greh, smo potem nekomu, nečemu nekaj dolžni, nekaj moramo popraviti. Greh je dolg."
"A ne, dolžniki, ne dežniki," se Mali posmeje.
"Ja!" Posmejem se tudi jaz. Kako se ne bi zasmejala ob spominu, kako smo molili pri verouku pa je eden od otrok molil: "In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dežnikom ..." Namesto: kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom ...
"Ker greh je dolg, kajne?"
"Ja! Pa veš, še to je, včasih res ne razumemo besed, saj so lahko že zelo stare in nenavadne. Včasih pa besede razumemo, samo pozabimo misliti, pozabimo poslušati sami sebe, kaj govorimo. Tako je sploh, kadar kdo zelo hitro izgovarja besede, saj ne more niti sam vsega slišati. Pa saj tudi, ko nekoga pozdraviš z dober dan, mogoče sploh ne pomisliš, kaj pomeni pozdrav, izgovoriš samo to, kar je navada, da rečeš. Ali pa celo kdo koga pozdravi, a ga pozdravi samo zato, ker se spodobi, drugače ga pa ne bi, tedaj morda tistemu človeku res ne želiš iz vsega srca "dober dan"."
"Ja, tako pač je."
"Prav je, da mislimo na to, kaj govorimo. Da ko koga pozdravimo, da ga zares pozdravimo, da mu zares zaželimo lep dan. Ali pa če rečemo oprosti, da se zares opravičimo."
"Aha!"
"Obrazci so za pomoč, včasih človek sam ne najde pravih besed ... tudi dober dan je obrazec, prav tako oprostite ... Tudi molitev sveti angel je po obrazcu. Lahko pa molimo tudi po svoje. Po svojih besedah. Ali tudi brez besed. Prav tako lahko soseda pozdraviš drugače, ne le z dober dan."
"A ne, Bog nas sliši?"
"Seveda."

Pomislim na molitve veroučencev.
Kako Bog ne bi slišal otroške prošnje: "Bog, daj, da bi prizadeti otroci ozdraveli!"
Ali pa: "Bog, daj, da ne bi dajali grozljivk na televizijo!"
"Jezus, naj sošolka ozdravi!"
"Gospod, daj, da bi se moj očka in mamica ne kregala!"

Kako mi gre do srca, ko včasih kakšen otrok reče, da ni še nikoli slišal Boga govoriti ...