Olimpijske igre - s temne strani

Jest ne bi bila jest, če ne bi na olimpijske igre pogledala še malo drugače. Z druge strani. Res, eni jih predvsem opevajo, bili bi nesrečni, če bi se pokvaril televizor ravno ob tekmi, štejejo (naša) priznanja, se z njimi morda kar poistovetijo ... jaz pa ...

No, nekaj časa me je šport privlačil, posebno smučanje in umetnostno drsanje (poleg gimnastike), a že dolgo gledam na šport predvsem na drug način: skozi naprezanje, prenaprezanje, preforsiranje, izsiljenje, za vsako ceno doseči največ.

Oja, sem za to, da se človek trudi napredovati, da želi več in več, ampak predvsem da bi napredoval sam ob sebi, sam glede na sebe, ne pa, da bi mesece in mesece treniral, da bi bil boljši in boljši ... in da bi zmagoval ... in zaradi svoje pridnosti, ko gre morda čez vse pametne meje, morda premagal tiste, ki jih sicer ne bi mogel.

Dejstvo je, da so prav vsi, ki pridejo na večja tekmovanja, dobri, zelo dobri!

A kje so meje, do kod je mogoče iti brez večjega rizika za verjetno škodo? Ali za kasnejše posledice.

Do kam človek sme iti, ne da bi se temu reklo, da preizkuša "Stvarnika"?

Iz prispevka o hudih poškodah na olimpijskih igrah:

Zlom hrbtenice

Zlomil nos

Grd padec drsalca

Zlomljeni nogi je kot poškodbo na delu utrpel tudi eden izmed delavcev, ki je pomagal pri pripravi bob steze. Pri pregledu steze ga je povozil drugi delavec, ki pred tekmovalci z bobom preveri varnost proge in mu ob nesrečnem dogodku polomil obe nogi.

http://vizita.si/clanek/novice/hude-poskodbe-ki-so-zaznamovale-olimpijske-igre.html

Pa še kaj temnega se najde ...

Recimo ... denar ... Koliko kruha bo zdaj imel lačen Slovenec od vseh priznanj, ki jih dobijo naši športniki ...? Koliko položnic bo lahko plačal s smehljajem zmagovalcev?

Kruha in iger?

Včasih so rekli: Kruha in iger. Da bodo ljudje tiho.

Zdaj so pa igre še, kruh pa .............?