Ogrlica
Tole čudovito zgodbo mi je poslal spletni prijatelj. Vesela bo
Tole čudovito zgodbo mi je poslal spletni prijatelj.
Vesela bom, če bo dala misliti še komu, zato jo objavljam kot prispevek, da jo bo še kdo videl in prebral in začutil:
Vesela bom, če bo dala misliti še komu, zato jo objavljam kot prispevek, da jo bo še kdo videl in prebral in začutil:
V prelepi deželi pod Alpami sta živela kralj in kraljica. Tako, kot vsako jutro, je tudi ta dan kraljica odšla k bistremu potočku, da se umije in osveži.
Na bližnjo skalo je položila obleko in svojo dragoceno ogrlico. Ko se je umila in osvežila, je opazila, da je njena ogrlica izginila. Preiskala je okolico, toda ogrlice ni bilo nikjer. Neutolažljivo žalostna in obupana se je vrnila v grad in možu povedala, da je izgubila ogrlico.
Vsa grajska služinčad se je odpravila k tolmunu in podrobno preiskala okolico, toda ogrlice niso našli. Kralj je ljubil svojo ženo in ker nikakor ni mogla preboleti dragocene izgube, je razpisal veliko nagrado za najditelja dragocene ogrlice.
Nekega dne sta dva potepuha v bližini vasi pešačila vzdolž umazanega kanala. Naenkrat je eden od njiju v tej umazani vodi zagledal nekaj svetlikajočega se. Drugi se je spomnil, da je kraljica izgubila diamantno ogrlico in da je za najditelja kralj razpisal zelo veliko nagrado. Misleč, da bo postal bogat in slaven, je skočil v kanal, toda ogrlice ni našel. Oba sta izmenično skakala v umazano vodo, a ogrlice nista potegnila iz vode.
Naenkrat se je ob kanalu zbrala in prerivala že množica ljudi. Skakali so v kanal, toda nihče ni uspel iz vode potegniti ogrlice.
Ko je za najdbo izvedel tudi kralj, se je odpravil h kanalu in si mislil: »Če skočim v to vodo sam, mi ne bo treba plačati nagrade.« Z velikim štrbunkom je kralj skočil v kanal, vendar tudi on ni našel ogrlice.
Tedaj se je množici počasi približal moder mož. Povprašal je, kaj se dogaja, nato pa je splezal na bližnje drevo ter z veje nad kanalom vzel ogrlico, ki jo je tja iz svojega kljuna spustila štorklja.
Množica je ostrmela in onemela, ko je videla odhajajočega moža s polno mošnjo zlatnikov.
Kolikokrat vidimo, pa ne uporabljamo hkrati obojega: glave in srca.
Galerija (2)
Drobtinice kruhaŠčepec soli
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
