Obljube in prisege, tudi Hipokratova
Mnogih stvari ne razumem, kakšnih pa še posebej ne ... Tako npr. nikakor ne morem razumeti, kako je sploh mogoče, da kdo namerno dela drugim slabo. Sploh, če gre za zelo veli
Kaj se zgodi v človeku, da pozabi na tisto srčno v sebi in bolj ali manj namerno škoduje človeku, človeštvu?
Veliko govorimo o tem, da naj bi vsak človek živel po svoji vesti, imamo pa tudi zakone, predpise, ustavo ...; marsikaj imamo, kar naj bi varovalo pravičnost, red, naravne zakone.
Zakoni, predpisi ... naj bi bili nekako skladni z vestjo, v skladu s tem, kar imamo za dobro (vsaj kar ima večina za dobro). Marsikateri predpis sicer ni narejen po vesti ali logiki vsakega človeka, nekateri so dejansko "skregani s pametjo", toda navsezadnje vsak človek sam odgovarja, če predpise in zakone krši ali ne.
Kaj pa pomenijo obljube, zaobljube, prisege, zaprisege?
Zakaj so potrebne?
Gre za to, da to, kar sprejemamo v sebi, potrdimo tudi glasno?
Ja, mislim, da gre za to, da bi bolj močno čutili, kako je prav, dejstvo je, da kar izgovorimo glasno, ima neko posebno moč. Sploh če je izgovorjeno pred ljudmi.
Ali le zaradi lepšega, zaradi praznika, zaradi neke prelomnice v življenju (npr. konec šole, diploma)?
Pomislim na obljubo domovini. Še se spominjam zanesenih vzklikov vojakov.
In da prisega domovini ne dela hudega drugim domovinam ...
Obljuba, ki si jo izrečeta mož in žena. Poročna obljuba.
"Jaz (ime), sprejmem tebe (ime) za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja."
Če obljubimo, upam, da potem tudi nekaj damo na svojo obljubo.
Ne čisto vedno za vsako ceno, to pač ne. Vendar mislim, da bi več zakonov/zakoncev zdržalo skupaj, če bi se bolj zavedali vsebine svoje obljube in vrednosti tega, če jo držijo. In bi postopoma morda zaživeli lepše, kot so sprva živeli - vsako sožitje ima svoj razvoj.
Obljube v samostanih, obljube celibata ...
Obljuba na sodišču - obljuba govorjenja po resnici ...
Ali so obljube potrebne? Ali zaradi njih delamo bolje? Ali nas spominjajo na njihovo vsebino? Ali kdaj potrkajo na našo vest - samo zato, ker smo obljubili?
Da bi zavarovali človeška življenja?Prav tako bi morali (morda jo imajo?) imeti farmacevti tudi "Hipokratovo" prisego, da obljubijo, da ne bodo škodovali ljudem s svojimi pripravki, imenovani "zdravila".
Gotovo imam nekje spravljeno tisto knjižico, prav želim si jo spet odpreti! In piti iz nje to, kar sem tako z užitkom sprejemala kot srednješolka!
BorečPrisegam (iz Hipokratove prisege) ...
5. da ne bom nikoli nikomur - tudi ko bi me prosil - zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel; prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda;*
8. da bom v sleherno hišo, kamor me bodo klicali, stopil samo zaradi koristi bolnikov ter da se bom vzdrževal vsake zavestne in pogubne krivice, posebno pa spolnega občevanja z ženskami in moškimi osebami, svobodnimi in sužnji;
Posebno je pa zanimiv zaključek, vsaj glede na moje razmišljanje o teh, ki jim cilj zaslužiti denar opravičuje katerakoli sredstva:
Če bom torej to prisego vestno izpolnjeval in je ne bom prelomil, naj mi bo dana sreča in blagoslov v življenju in poklicu, da me bodo vsi ljudje imeli zmeraj v čislih, če pa jo bom prekršil in postal krivoprisežnik, naj me zadene nasprotno!
Vinska ruticaKako močno si želim, da bi zdravniki, farmacevti, kemiki, učitelji, duhovniki, politiki ..., res delali po svoji vesti, ki bi si jo redno izpraševali ... ki ne bi - stagnirala!
In da vsak od nas dela obljube in prisege z vso resnostjo in odgovornostjo!
* Torej je Hipokrat tudi proti evtanaziji.
Galerija (6)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
