Celo najmlajše otroke so budili, da ne bi prišli pod demonovo oblast. Tudi bolniki so morali biti budni, za to so poklicali duhovnike. Nikomur ni bilo prizanešeno, celo umirajoči so morali biti pri zavesti, dokler se je le dalo, da so se na meji z naslednjim svetom lahko odločili za pravo pot.
Kasneje sem v tej knjigi brala še konkretno o tem, kako so bili ob umirajočih, kako so vodili duše umirajočih, da bi se lažje poslovile od tu in prešle v nov svet (pri njih je seveda vseprisotna vera v reinkarnacijo).
In v meni je ostal ta vtis, kako je potrebno biti buden do konca
. Kako ne smeš zaspati, ker se ti sicer lahko zgodi kaj hudega. Zablodiš na svoji poti.(V prenesenem pomenu je to močno prisotno seveda tudi v krščanstvu - boditi budni, zakaj ne vemo, kdaj pride Gospodar ... biti torej pozorni na to, da imamo sproti počiščeno, urejeno vest ...
)
Ali ga naj zbudim?

No, in potem sem prebrala ayurvedske nasvete za spanje.
Takile so:
- Spite samo na desni strani. Ne spite na trebuhu ali hrbtu.
- Pred spanjem si umijte noge in jih zmasirajte z oljem (sezamovim ali podobnim).
- Med spanjem bodite čim manj oblečeni. Ne nosite nogavic.
- Nikoli ne spite v kuhinji.
- Med spanjem ne bodite pokriti čez obraz, da ne vdihavate že porabljenega zraka.
- Nivo glave naj bo med spanjem višji od nivoja nog.
- Vstanite pred sončnim vzhodom.
- Preden vstanete, preverite, katera nosnica je odprta (običajno je ena vedno bolj odprta kot druga, to pa se tekom dneva ves čas menja). Če je bolj odprta desna, potem vstanite na desno nogo in obratno. V reku, da ste vstali na napačno nogo, se skriva velika resnica. Nosnice sledijo naravnemu ciklusu. Ko je odprta desna, tedaj je bolj aktivna naša leva možganska polovica in njene funkcije ter obratno. Upoštevanje teh naravnih ciklusov, nas uravnotežuje z energijami, prisotnimi na planetu.
- Spanje na soncu je zelo slabo.
- Pomanjkanje spanja zelo škodi zdravju. Izsuši organizem, slabi prebavni ogenj in prebavo.
- Redne spalne navade izboljšujejo zdravje, vitalnost in počutje.
- Spanje ob sončnem zahodu je škodljivo. Ob sončnem zahodu tudi ni zdravo jesti, ker to prinaša motnje v prebavi. V tem času ajurveda zelo odsvetuje tudi spočetje otrok.
- Preveč spanja je škodljivo. Več spimo - več sanjamo. Sanje porabijo veliko energije. Preveč spanja prinaša lenost, pomanjkanje energije.
- Če se počutimo sveže, spočite in polne vitalnosti, ko se zbudimo, smo ravno prav dolgo spali. Če se zbudimo utrujeni, smo spali predolgo.
- Spanje podnevi ustvarja motnje plinov, žolča, limfe in krvnega obtoka, motnje dihanja, motnje v predelu prsi, težko glavo itd.
- Kdor ne spi podnevi in zaspi šele najmanj tri ure po obroku, ostane vedno mlad in očarljiv.

Tale mladenič se je zavaroval pred soncem!

In ko takole razmišljam, se mi vse bolj zdi, da imajo prav. Ahmmm.
Velikokrat si rečem, da bom zvečer šla kmalu v posteljo ... a res je, da včasih pozno v noč sama ali s svojim možem hodim okrog s psom, včasih se mi pa enostavno oddahne, ko se v stanovanju umiri in me tako "lušta" pisati ali pa brati ... Tako da vedno znova pohodim svoje misli in celo ubesedene sklepe.
Potem: vstajanje. Prav ponosna sem nase, če sem zjutraj zgodaj pokonci - ko se mi zdi to tako nemogoče.
Mislim, da sem res tip, ki bolje dela pozno zvečer kot zgodaj zjutraj, ampak morda se da kaj preusmeriti ... Bi bilo res pametno? Vsekakor verjamem, kar poudarja moj mož, da bi morali čim bolj izkoristiti naravno svetlobo in se izogibati umetni, kolikor se le da. Ampak v praksi mi še kar ne gre.
Zanimiva misel je tista o preveč spanju. Sploh se ne spomnim občutka, da bi kdaj naspana vstala. Spim premalo - ali preveč? Morda se pa morem tega naučiti - ravnopravspanja? Če trdo delam na tem, da si naredim trden urnik, ki se ga bom držala. Vsaj skoraj natančno.
In tisto o spanju podnevi. Se mi zdi, da drži. Edino tisto zjutraj, potegniti v kakšno temačno jutro ... tisto je pa tako lepo!
Spanje ne na hrbtu in ne na trebuhu, pač pa na desni strani. Obvladam. (Sem se naučila tega že zdavnaj, ker sem se tako bolje počutila.)
Tisto o vstati na desno ali levo nogo - to razumem - vem, kako to izgleda v praksi, ampak o nosnicah se mi ne sanja - težko si mislim, da bi imele nosnice tako velik vpliv na dan, ki je pred nami.
Zanimiva misel o nespočetju otrok ob sončnem zahodu!
Če spimo preveč, preveč sanjamo!
Morda pa le v spanju urejamo realno stanje, ki ga pa itak moramo predelati in urediti? 
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
