Ni svoboden, kdor ne vlada nad seboj
Sol in modrost28. maj 20141641 branj

Ni svoboden, kdor ne vlada nad seboj






Ni svoboden,

kdor ne vlada nad seboj.

Biti svoboden

pomeni delovati dobro -

v skladu z našo naravo in razumom.

(Epiktet
)

Kakšna misel!
Kako zelo se strinjam z njo!
Kdo sem jaz, kaj je tisto, kar sem res jaz? Kaj je tisto, kar naj bi vladalo v meni, da lahko rečem, da sem svobodna?
Zgornjo misel je zapisal Epiktet (* l. 50 v Frigiji, danes Turčija), + verjetno l. 138, Epir, današnja Grčija), ki je bil "suženj v telesu, a kralj v duhu"!
Njegovo otroštvo je bilo težko, prav tako mladost, bil je suženj;
njegov gospodar, ugledni Epafrodit, se je nekoč tako hudo znesel nad njim, da mu je pri tem zlomil nogo in potem je bil Epiktet s hromostjo zaznamovan za vse življenje.
Mladenič je svojo pohabljenost tako pogumno in dostojanstveno sprejel, da je s tem izzval občudovanje in spoštovanje vse svoje okolice, celo gospodarja. Vsi udarci usode in krivice, ki so doleteli Epikteta, ga niso zlomili. Izkazalo se je, da se v krhkem telesu skriva močna in neodvisna duša.

Tako je njegovo življenje
pričevanje o tem, kaj v resnici pomeni biti svoboden človek!
Njegov vpliv
na duhovno življenje Evrope, čeprav je bil rojen in je odrasel kot suženj, je bil močnejši kot vpliv njegovih sodobnikov, četudi plemičev in drugih "velikih" ljudi, ki so imeli boljše "možnosti" kot on.
On je poosebljal moč človeške volje in globine misli.
Epiktetov gospodar Epafrodit je svojemu sužnju omogočil izjemno filozofsko izobrazbo in mu pozneje celo podaril svobodo. Tako je Epiktet še kot suženj poslušal filozofska predavanja, med drugim tudi znanega stoika tistih časov, Muzonija Rufa. Ta je nanj naredil močan vtis. Ob njem je začutil, da sam pravilno razmišlja. Stoiki so prezirali telesnost, še posebno slavo in bogastvo, bili pa so prepričani, da je prava sreča, ko um in volja nadvladata strasti.
Epiktetova predavanja so bila bolj podobna diskusijam kot klasičnim predavanjem, obiskovala so jih "veliki" ljudje tistega časa, med drugim tudi rimski cesar Hadrijan in Mark Avrelij.
Imel je velik ugled, tako kot predavatelj, predvsem pa zaradi zgleda, ki ga je dajal s svojim življenjem in moralnim obnašanjem. Epiktet je bil prepričan, da je dober učitelj šele tisti, ki uči s svojim lastnim zgledom.
Po njegovem obstajajo dveh vrst stvari: tiste, ki so odvisne od nas, in tiste, ki niso.
Tako so naše telo in njegova celovitost, naša posest, ugled, položaj zunaj našega vpliva, medtem ko naj bi bile naše želje, misli, dobrota ali zloba odvisne od nas in prav tako naše delovanje.
(Zanimivo: posest daje v skupino "stvari", ki niso odvisne od nas! Morda ima pa prav! Koliko ljudi ima veliko imetja, pa ne dosti zaslug zato, da ga ima!)

Še nekaj njegovih misli:

- "Sestavljeni smo iz telesa, ki nas druži z živalmi, in iz duha, ki ga imamo skupaj z bogovi. Nekateri ljudje težijo k telesni naravi, našemu bednemu in mrtvemu sorodstvu, drugi pa k duhovni naravi, torej k sreči in božanskemu v nas. Zato nekateri razmišljajo plemenito, medtem ko drugi - večina - ne razmišlja drugega kot nizke in nedostojne misli." A, se mi zdi, marsikdo išče srečo v telesnem ...
- "Boš cenil kačo le zato, ker biva v zlati kletki? Te bo zaradi zlata kaj manj strah njenega strupa in zlobne narave? Bodi torej takšen tudi do zlobnega človeka, pa čeprav se ta kopa v izjemnem bogastvu."
- "Bolezen je prepreka za telo, ne za svobodno voljo, razen če svobodna volja tega sama ne dovoli. Hromost lahko ovira nogo, ne more pa ovirati svobodne izbire. Razmišljajte tako o vsem, kar se vam v življenju dogaja, pa boste videli, da vas življenjske nevšečnosti ne morejo zares ovirati." Res!
- "Če vam razkrijejo, da o vas nekdo grdo govori, nikar ne vrnite z istim. Recite raje: Očitno mu niso znane vse moje slabe lastnosti, ko se je omejil le na omenjene!"
- "Človek ni vznemirjen zaradi stvari samih, pač pa zaradi svojega razumevanja stvari."
- "Vedite, da ste le igralec, ki naj bi igral igro, tako kot jo je napisal pisec. Ta je kratka, če pisec želi, da je kratka, in dolga, če pisec želi, da je dolga. Če bo želel, da igrate berača, odigrajte vlogo berača tako dobro, kot bi odigrali vlogo kralja, javnega uslužbenca ali navadnega meščana. Od vas se zahteva le, da dodeljeno vlogo odigrate dobro, njen izbor namreč pripada nekomu drugemu."
Tako je tudi s starševstvom, poklicem, zaposlitvijo ... Kjerkoli smo, karkoli smo, svojo vlogo "odigrajmo" dobro, čim bolj popolno.

http://megazin.spoznaj.si/?p=3276

http://hr.wikipedia.org/wiki/Epiktet

Galerija (1)

Zrnce soliLjudje med sebojZvestoba
AK

Ana Kos

Avtorica bloga Sol Zemlje