Neverjetna zgodba o Joeyu, ki hoče živeti ... in plod diha preko tipkovnice

Prijateljica mi na FB da link do spletne strani, kjer je zgodba o dečku, ki ni hotel umreti.

O fantku Joeyu, ki je danes star 7 let.

Ko ga je mama nosila, ji je v 13. tednu nosečnosti odtekla plodovnica. Grozil je splav - hkrati so pa ga zdravniki priporočali, saj plod ne more živeti brez plodovnice. Čeprav je bilo mami sprva težko sprejeti nosečnost, saj se je čutila preutrujena od svojih večjih otrok, se je zdaj življenja v sebi zelo veselila in sklenila zanj narediti vse ... tvegati vse ... tudi lastno zdravje, saj če ni plodovnice, je tudi mama bolj izpostavljena okužbi.

In proti vsem pričakovanjem zdravnikov, ki so večkrat predlagali splav, je dete raslo - čeprav ni bilo plodovnice. (Mnenje zdravnikov: "Če ni plodovnice, ni pljuč in ni življenja.") Možnost preživetja otroka brez plodovnice je enaka nič.

Otrok je pri 17. tednih še vedno živel in celo napredoval. Starša sta dobila oporo v svojih tihih upih, da bo njun otrok vendar živel, ko sta (v Virginiji) odkrila družinski center Tepeyac - tamkajšnji zdravniki delajo v skladu s tem, da ima vsak otrok pravico, da je rojen, kljub neugodnim okoliščinam pred rojstvom.

In potem je otrok rasel naprej (mama je od 26. tedna nosečnosti naprej ležala v porodnišnici) ... še vse do dobrega 32. tedna, ko so zdravniki ugotovili slab pulz in naslednji dan naredili carski rez.

Ker je bila stalna napoved za otrokovo bodočnost zelo slaba, je mama upala, da bo otrok po rojstvu živel vsaj tako dolgo, da mu bodo lahko povedali, kako zelo radi ga imajo. Oče mu je prerezal popkovino, duhovnik je dečka krstil ...

Potem pa so kar naenkrat zaslišali jok.

Novorojenček je sicer imel prizadeta pljuča (pnevmotoraks), zato so ga takoj odpeljali, vendar je preživel in kasneje je prišel v varno naročje svoje družine, kjer se ga vsi veselijo.

Deček s svojo družino

Ko imam to stran odprto, pride naš devetletnik in sprašuje, kaj sem brala. Povem mu. Razložim, da praviloma brez plodovnice, v kateri plod plava, ne more živeti. Pogovarjamo se potem o tem še več.

"A ne diha?"

"Seveda ne, s pljuči še ne."

"Ja, kako pa potem sploh živi?" Zanimivo, marsikaj smo se že pogovarjali doma, a kaže, da kakšnih stvari še nismo razložili. Ali pa se je odprl našemu fantu kakšen nov vidik. nekaj, o čemer doslej še ni razmišljal.

"Vse dobi preko mame. Diha preko popkovnice, preko mame."

Tedaj sva z možem za računalnikom in zraven naju še dva naša otroka ... in zato ni tako čudna izjava, ki potem zaplava v prostor: "Dojenček tedaj diha preko ... tipkovnice!"

Ja, sodobni dojenčki! :-)