Neodprto darilo

Ponavadi smo veseli daril in praviloma jih takoj odpremo. Takoj pogledamo, kaj je notri ...

Nekje sem brala tole zgodbo: Neki fant (v Ameriki, v bogati družini, pri nas si ravno ne predstavljam) je želel dobiti avto ob zaključku šole. Z očetom sta šla v trgovino, si vse ogledala, fant je povedal očetu, kateri avto bi rad ... in bil je prepričan, da bo avto dobil takoj, ko bo zaključil šolo. Prepričan je bil, da je oče razumel!

In ko je fant šolo zaključil, mu je oče izročil - Sveto pismo! Fant je bil užaljen in prizadet, Sveto pismo je odložil v svojo sobo - in v jezi izginil z doma.

Vrnil se je šele - mislim, da po mnogih letih -, ko je zvedel, da je oče umrl.

Ko je prišel domov, se je v svoji sobi sesedel na posteljo ... in opazil na nočni omarici Sveto pismo ... očetovo darilo ob zaključku šole ... Vzel ga je v roke in - odprl ... in našel tam ček za avto, izpisan z datumom zaključka svoje šole in z natančnim zneskom za prav tisti avto, ki si ga je fant tako želel ...

Enkrat je pri maši naš pater imel v roki darilce ... in mladi so uganjevali, kaj je v škatlici. Potem jim je dal darilo, da ga odprejo.

V škatlici je bil listek.

Na njem je pisalo: Ti si moj ljubljeni sin. Ti si moja ljubljena hči. (To je stavek iz Svetega pisma, ta glas se je slišal z neba ob Jezusovem krstu.)

To je sporočilo, da smo Božji otroci.

Pater je potem razvil misel okrog tega, da včasih nismo nič pozorni na darila, ki jih dobimo. Marsikdaj kdo dobi darilo, pa hitro nanj pozabi.

Tudi na božja darila pozabljamo.

Tudi krst je darilo, a mi se pogosto tega ne zavedamo. Pozabimo.

Ko dobimo darilo, ga pa le odprimo!

Krst je darilo. A posebej smo deležni vsebine darila šele, ko darilo odpremo. Darilo je potrebno vsaj odpreti!

Včasih smo žalostni v svoji osamljenosti, se čutimo nerazumljeni, toda če bi se zavedali, da smo božji otroci, ljubljeni božji otroci, bi bilo (morda) manj hudo ...

Lahko se vprašamo, ali pogledamo darila res pozorno, ali vidimo to, kar nam je nekdo dal ali želel dati? Ali vidimo le golo darilo, materialni del - ali vidimo še kaj drugega ...

Lahko se vprašamo, če odpremo vsa darila, ki jih dobimo.

Lahko se vprašamo tudi po tem, kaj nam pomeni embalaža. Ali embalaža nakazuje vrednost tistega notri?

Ali je embalaža vredna več kot vsebina? Če kdo jemlje krst le kot en lep dogodek, mogoče da več na darilni papir kot na vsebino ...

Za zaključek:

Nekemu revnemu otroku je ena gospa nekaj dala in otrok se ji je zahvaljeval. Rekel ji je: Vi ste gotovo žena od Boga! Ona se je nasmehnila: Ne, nisem, sem le božji otrok! Potem je otrok ugotovil: Saj sem vedel, da ste v sorodu z Bogom!

P.S.: Ne želim nikogar prepričevati v vrednost krsta, moje sporočilo je v tem, da vsi dobivamo darila, a jih morda kdaj niti odpremo ne ... ali vsaj ne tako, da bi razumeli bistvo, ki ga nam želi povedati, podati, podariti ... darovalec.

Marsikdo se verjetno potem ne bi pritoževal, če bi darilo odprl ...