Zgodnje jutro. Na kmetih se zgodaj začenja dan :)
Za hlevom nas čaka nakladalka sena, te nismo zmetali prejšnji dan.
Prejšnji dan smo jih "pospravili" enih deset, tale je ostala za drugo jutro.
Pomislim, da moram kakšen spomin shraniti za zanamce. Hitro grem po fotoaparat.
Česa vsega sodobni otroci več ne poznajo ...
Na kmetiji, kjer sem zrasla, je še precej po starem.
Zdaj bo nakladalka "skipala" seno na tla in potem ga bova z mojim možem zmetala s puhalnikom gor "na hlev".
No, seno je že skoraj zmetano!
Štirje pridni otroci so zgoraj, razporejajo seno, ga nosijo "pod straž", skačejo po senu, se nastavljajo vetru, ki nosi seno gor pod streho. Delajo in se igrajo hkrati!
Kasneje grabimo in mečemo, na koncu otroci sami mečejo, dva sta spodaj, dva zgoraj. Pridni!
No, drugi gremo kosit, kosilnica pridno "lavfa".
Trije gremo kosit ročno, oh, kako je vroče ...
Vlije se dež in potem gre lažje. Bliska se in grmi, vendar ne toliko, da bi nas pregnalo, dokler ne pokosimo celega brega! Smo res premočeni, a dobre volje!
Potem pod streho skupaj še posedimo, veseli, da smo toliko naredili.
Ti kraji so mi res pri srcu ... In tako delo tudi.
Spomini na otroštvo grejejo ...
Galerija (10)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
