Nekaj žličk kave
Srčne zgodbe14. december 20131644 branj

Nekaj žličk kave

Ko vstopi v sobo in se skloni k bolniku, vidi, da je v precej slabšem stanju, kot je bil pred nekaj dnevi, ko sta se nazadnje videla.


Ko vstopi v sobo in se skloni k bolniku, vidi, da je v precej slabšem stanju, kot je bil pred nekaj dnevi, ko sta se nazadnje videla.
Sprva je videti, kot da je ne prepozna. Potem se mu pogled malo zbistri in se ji nasmehne, prijazno, toplo.
Vendar ona ve: ni mu dobro.
"Ste utrujeni, kajne?" Roko mu položi na čelo ... Tiho prosi za blagoslov moža, ki je bil nekoč krepak moški, zdaj je pa potrpežljiv bolnik, ki zna počakati, da mu kdo pomaga pri osnovnih potrebah, ki jih ima ... še ima.
Prime ga za roke.
"Potrebujete kaj? Bi pili? ... Je plenica za zamenjat? Se obrneva na drugo stran? Dam vzglavje višje, čisto malo, tako? Bo v redu?"
Zdi se ji, da bi rad nekaj povedal. Pa besed kar ni iz ust. Ni glasu. Le počasi oblikuje nekaj z ustnicami ... kaj?
Skuša ugotoviti, kaj bi bolni gospod rad povedal.
Nekako začuti: "Kavico ..."
"Kavico?" glasno vpraša.
Njegov obraz da vedeti, da je prav razumela.
"O, seveda, grem jo skuhat! Eno tako majhno, majhno ..."
Na štedilnik da mali lonček in zavre vodo ... Aha, pa čisto malo sladkorja ima rad ... sicer kava sploh ni kava ... in mleko, ja, mora biti tudi mleko.
Bolnik počiva ... nekako ni čisto pri sebi. Pa vendar se mu pogled spet zbistri ...
"Glejte, kavica je tukaj! Vam jo dam po slamici ... tako, potegnite ... Naredite požirek!"
Ne gre. Kavica ne priteče. Gospod nima moči, da bi srknil po slamici. Kava se ustavi nekje na sredi slamice ...
Moči mu pojemajo ..., pomisli. Ve.
"Ahmmm, grem pa po žličko ... Hitro bom nazaj!"
In potem bolni gospod uživa svojo kavico po kapljicah po žlički ... V znak zadovoljstva se oblizne. Le od kje je zbral toliko moči!
Tako, žlička za žličko ... počasi, počasi ... počasi spraznita skoraj celo skodelico.
Bolnik počiva.
"Kako ste utrujeni, težak dan je danes, kajne? Ni prav luštno takole ... ko človek nima pravih moči ... ampak kavica vam je pa pasala, kajne!"
Še en požirček ...
"No, pa je šalčka prazna. Je bilo dobro?"
Bolnik se nasmehne in počasi oblikuje ustnice v poljub, ki ga ji pošlje. Sama nežnost in hvaležnost sta na njegovem obrazu.
Sestri je toplo pri srcu.


Galerija (1)

Srčne zgodbe
AK

Ana Kos

Avtorica bloga Sol Zemlje