Ne ustavljaj se, da bi nabral cvetje

Ne ustavljaj se,
da bi nabral cvetje
in ga nesel s seboj.
Stopaj naprej,
saj bodo rože
ves čas cvetele
ob tvoji poti.

(Rabindranath Tagore)

Že sicer se meni zdi, da je najbolj prav pustiti rože rasti in cveteti ... zakaj bi jih trgala, zakaj jim ne bi dala možnosti, da v miru opravijo svoje "poslanstvo" do kraja?
In po drugi strani ... najbrž nam ni potrebno naložiti naročja cvetja za "potem", da nam ne bi bilo preveč pusto v življenju ... v resnici se odpirajo novi in novi cvetovi ... In "rože" od včeraj so morda že ovenele in so lahko samo breme ...
Zakaj ne bi hodili raje manj obremenjeni, z manj vsega v rokah in "na grbi"?