Ne razumem Boga, zakaj je ustvaril črnčke
"Mama, jaz pa ne razumem Boga, zakaj je ustvaril črnčke."
"Mama, jaz pa ne razumem Boga, zakaj je ustvaril črnčke."
Z najmlajšim sinom greva skupaj domov. Dežuje, oba imava premočene čevlje in hlače gor do kolen in ravnokar je Mali spet zagazil v lužo.
"Aaaaa?" se začudim.
"Ja, zakaj jih je ustvaril, ko je pa tam pri njih sama suša in nič hrane ..."
Pogovarjava se in razmišljava skupaj ...
Bog je dal ljudem tudi razum, z razumom si morejo veliko pomagati. In Bog je dal tudi ljudem, ki nekaj vedo, ki nekaj znajo narediti, da želijo tisto povedati, pokazati tudi drugim. Tako si ljudje med seboj pomagajo ...
Nekateri ljudje grejo drugam, da pomagajo ljudem, ki morda ne znajo kakšnih stvari dobro narediti, ker nimajo znanja ali pa orodja.
Lani smo doma prebrali v nadaljevanjih - večer za večerom - knjigo V puščavi in goščavi (avtor: Henryk Sienkiewicz). Roman opisuje zgodbo dveh otrok, Alenke in Stanka, ki ju ugrabijo, onadva se pa kasneje uspeta rešiti in potem iščeta pot skozi goščavo in kasneje puščavo nazaj domov ... No, ko potujejo skozi črnske vasi, je močno vidno, kako je prebivalstvo odvisno od vračev. Kako vrači s preprostimi ljudmi manipulirajo, saj se ljudje bojijo duhov, posebej zlih duhov.
O vsem tem se pogovarjava zdaj z Malim.
Kolikokrat pomislim na to, v čem je tisto res dobro, kar delajo misijonarji. V tem, da jim govorijo o Bogu, da oznanjajo evangelij?
Joj, to je vendar veliko pohujšanje sodobnih prebivalcev "civiliziranega" sveta! Bog ne daj, da bi kdo koga posiljeval z Bogom. Sploh pa, ko je v Cerkvi toliko greha!
Mislim, da sodobni misijonarji delajo tako, da se približajo domačinom, sprejmejo marsikaj njihovega, skušajo jim pa olajšati kakšno delo, učijo jih stvari, ki jih domačini ne znajo. Mimogrede poiščem nekaj slovenskih sodobnih misijonarjev. Kaj delajo? Nasilno spreobračajo uboge domačine v njihovih vasicah?
Z najmlajšim sinom greva skupaj domov. Dežuje, oba imava premočene čevlje in hlače gor do kolen in ravnokar je Mali spet zagazil v lužo.
"Aaaaa?" se začudim.
"Ja, zakaj jih je ustvaril, ko je pa tam pri njih sama suša in nič hrane ..."
Pogovarjava se in razmišljava skupaj ...
Bog je dal ljudem tudi razum, z razumom si morejo veliko pomagati. In Bog je dal tudi ljudem, ki nekaj vedo, ki nekaj znajo narediti, da želijo tisto povedati, pokazati tudi drugim. Tako si ljudje med seboj pomagajo ...
Nekateri ljudje grejo drugam, da pomagajo ljudem, ki morda ne znajo kakšnih stvari dobro narediti, ker nimajo znanja ali pa orodja.
Lani smo doma prebrali v nadaljevanjih - večer za večerom - knjigo V puščavi in goščavi (avtor: Henryk Sienkiewicz). Roman opisuje zgodbo dveh otrok, Alenke in Stanka, ki ju ugrabijo, onadva se pa kasneje uspeta rešiti in potem iščeta pot skozi goščavo in kasneje puščavo nazaj domov ... No, ko potujejo skozi črnske vasi, je močno vidno, kako je prebivalstvo odvisno od vračev. Kako vrači s preprostimi ljudmi manipulirajo, saj se ljudje bojijo duhov, posebej zlih duhov.
O vsem tem se pogovarjava zdaj z Malim.
Joj, to je vendar veliko pohujšanje sodobnih prebivalcev "civiliziranega" sveta! Bog ne daj, da bi kdo koga posiljeval z Bogom. Sploh pa, ko je v Cerkvi toliko greha!
Mislim, da sodobni misijonarji delajo tako, da se približajo domačinom, sprejmejo marsikaj njihovega, skušajo jim pa olajšati kakšno delo, učijo jih stvari, ki jih domačini ne znajo. Mimogrede poiščem nekaj slovenskih sodobnih misijonarjev. Kaj delajo? Nasilno spreobračajo uboge domačine v njihovih vasicah?
Poznam misijonarja, ki je sicer res duhovnik, toda v misijonih je tudi kmet in veterinar - to je Janez Krmelj, ki je na Madagaskarju.
Pa Pedro Opeka, ki je zagotovo mnogo ljudi rešil skrajne revščine, tako hude, da zaradi nje mnogi umro. Pomagal jim je postaviti celo Slovensko vas. Pomaga jim, da bi se lahko s svojim delom preživeli. Pomaga jim najti lastno dostojanstvo. In ko je potreboval cerkev, je sezidal športno halo ... kajti mašo ima več tisoč ljudi lahko tudi tam, medtem ko v cerkvi res ni navada igrati nogomet ... :-)
Potem je Marija Sreš, ki v Indiji spodbuja ženske, da bi začutile lastno vrednost. Da bi avtomatsko ne sprejele tistega slabega, kar prinaša kastni sistem - če bom sedaj dobra in potrpežljiva, bom v naslednjem življenju to in to ...
Pa misijonarji v Braziliji (Ernest Saksida je pred tričetrt leta umrl), ki konkretno rešujejo otroke, ki živijo na cesti. Ki lahko celo enostavno izginejo v rokah brezvestnih "trgovcev". Pa Ljudmila Anžič, ki v Kambodži odkupuje že prodane otroke ...
Pa Pedro Opeka, ki je zagotovo mnogo ljudi rešil skrajne revščine, tako hude, da zaradi nje mnogi umro. Pomagal jim je postaviti celo Slovensko vas. Pomaga jim, da bi se lahko s svojim delom preživeli. Pomaga jim najti lastno dostojanstvo. In ko je potreboval cerkev, je sezidal športno halo ... kajti mašo ima več tisoč ljudi lahko tudi tam, medtem ko v cerkvi res ni navada igrati nogomet ... :-)
Potem je Marija Sreš, ki v Indiji spodbuja ženske, da bi začutile lastno vrednost. Da bi avtomatsko ne sprejele tistega slabega, kar prinaša kastni sistem - če bom sedaj dobra in potrpežljiva, bom v naslednjem življenju to in to ...
Pa misijonarji v Braziliji (Ernest Saksida je pred tričetrt leta umrl), ki konkretno rešujejo otroke, ki živijo na cesti. Ki lahko celo enostavno izginejo v rokah brezvestnih "trgovcev". Pa Ljudmila Anžič, ki v Kambodži odkupuje že prodane otroke ...
Pa Andreja Godnič v Peruju tudi rešuje konkretne otroke ... Tam je ogromno zlorab.
A kljub temu, da poznam nekatere zgodbe misijonarjev od blizu in verjamem, da danes vsi misijonarji delajo resnično z veliko željo pomagati tem ljudem, da bi lahko živeli človeka vredno življenje - kljub temu me stisne, kadar ljudje govorijo slabo o njih. Govorijo, češ da naj vendar pustijo ljudi pri miru. Da oni se bodo že sami porihtali. Saj znajo. In tujci naj se ne vsiljujejo. Z ničimer.
Zgodba V puščavi in goščavi, ki smo jo lani doma prebrali, govori tudi o tem (kot sem že rekla), kako močan vpliv imajo vrači, kako oni brezvestno poberejo vaščanom hrano - četudi je suša, morajo dati, sicer jih do tega pripravijo z grožnjami - morda se začnejo oglašati "zli duhovi" in ljudje se tega zelo bojijo. Stanko, 14-letni deček, je vplival na vaščane, da so počasi spoznavali, kaj je res.
No, ob zgodbi sem si mislila, da je to stara zgodba. Da je tako bilo včasih. Nisem si mislila, da je taka zgodba tudi sedanja, današnja.
Pa je. Vrače omenja tudi blogerka Copatek, ki se je bila lani v Afriki, kjer je del poletja preživela v nekem misijonu. (nekaj linkov je spodaj)
Bi torej smel misijonar domorodce ozavestiti v/o nekaterih stvareh? Pa saj vendar ne gre na prvem mestu za vero (kolikor vem, in v to sem gotova, Pedro Opeka recimo ne sili ljudi k maši ... in pomaga tako vernim kot nevernim, tistim, ki pridejo v cerkev, in tistim, ki ne pridejo ...), temveč za to, da bi konkretno pomagali, tako npr. kot zdravstveni delavci, učitelji, veterinarji, mizarji itd ... Zakaj pa recimo pripadniki kakšnih gibanj, npr. Unicefa, smejo priti med revne, uboge, bolne ...?
Gre vendar za konkretno pomoč ljudem ... sploh za tako pomoč, da bi ljudje potem zmogli čim več sami ...
No, tako se pogovarjava s sinom.
Ampak čez nekaj dni pa Mali ne razmišlja več o tem, kako ne razume Boga, ker je ustvaril uboge črnčke ... Nekaj dni za tem pa črnčke blagruje ... tiste seveda, ki jim ni potrebno hoditi v šolo ...
A kljub temu, da poznam nekatere zgodbe misijonarjev od blizu in verjamem, da danes vsi misijonarji delajo resnično z veliko željo pomagati tem ljudem, da bi lahko živeli človeka vredno življenje - kljub temu me stisne, kadar ljudje govorijo slabo o njih. Govorijo, češ da naj vendar pustijo ljudi pri miru. Da oni se bodo že sami porihtali. Saj znajo. In tujci naj se ne vsiljujejo. Z ničimer.
Zgodba V puščavi in goščavi, ki smo jo lani doma prebrali, govori tudi o tem (kot sem že rekla), kako močan vpliv imajo vrači, kako oni brezvestno poberejo vaščanom hrano - četudi je suša, morajo dati, sicer jih do tega pripravijo z grožnjami - morda se začnejo oglašati "zli duhovi" in ljudje se tega zelo bojijo. Stanko, 14-letni deček, je vplival na vaščane, da so počasi spoznavali, kaj je res.
No, ob zgodbi sem si mislila, da je to stara zgodba. Da je tako bilo včasih. Nisem si mislila, da je taka zgodba tudi sedanja, današnja.
Pa je. Vrače omenja tudi blogerka Copatek, ki se je bila lani v Afriki, kjer je del poletja preživela v nekem misijonu. (nekaj linkov je spodaj)
Bi torej smel misijonar domorodce ozavestiti v/o nekaterih stvareh? Pa saj vendar ne gre na prvem mestu za vero (kolikor vem, in v to sem gotova, Pedro Opeka recimo ne sili ljudi k maši ... in pomaga tako vernim kot nevernim, tistim, ki pridejo v cerkev, in tistim, ki ne pridejo ...), temveč za to, da bi konkretno pomagali, tako npr. kot zdravstveni delavci, učitelji, veterinarji, mizarji itd ... Zakaj pa recimo pripadniki kakšnih gibanj, npr. Unicefa, smejo priti med revne, uboge, bolne ...?
Gre vendar za konkretno pomoč ljudem ... sploh za tako pomoč, da bi ljudje potem zmogli čim več sami ...
No, tako se pogovarjava s sinom.
Ampak čez nekaj dni pa Mali ne razmišlja več o tem, kako ne razume Boga, ker je ustvaril uboge črnčke ... Nekaj dni za tem pa črnčke blagruje ... tiste seveda, ki jim ni potrebno hoditi v šolo ...
Galerija (1)
Bistre glaviceZlata skrinjaSadovi drugih
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
