Ne moreš sedeti pod soncem, ne da bi porjavel

Ne moreš sedeti pod soncem,

ne da bi porjavel.

Prav tako ne moreš biti blizu Bogu,

ne da bi globoko v srce

prejemal njegovo ljubezen.


John Pridmore
(bivši londonski gangster)

S čim se hranimo ...?
S soncem, z božjo besedo?
Nek pregovor pravi: "Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si."
Človek, ki se stalno ukvarja samo z "najnižjimi" človeškimi stvarmi (npr. poklicno z nasiljem, krajami, prepiri, lažmi ...), včasih težko vidi, da je resnica tudi drugačna ... da je med nami tudi veliko svetlega, dobrega. Včasih se zdi, da so "vsi pokvarjeni", da "vsi tako delajo", da so "vsi mladi ... vsi stari taki" ...
Pa vendar je mogoče videti širše, stvarnejše. Če poskušamo pristopiti osebno k človeku.
Res je, da ima človek svobodo, vsaj pravico ima do nje - in ima možnost svobodo živeti in imeti mirno vest - celo v ječi -, pa vendar je dejstvo, da se na nas pozna, s kom se družimo ... kaj nas obdaja, kaj poslušamo, beremo ...
Samo najmočnejši, ki se res trudijo za čisto srce, po moje morejo skozi blato priti čisti ...
Vse, kar delamo, dobrega ali slabega, nas oblikuje ...
Ni vseeno, kaj delamo.
Ni vseeno, kje smo.

Vzdušje družbe, v kateri smo, se nas počasi "prime".
Tudi širše družbeno okolje.
Če hočem ostati "jaz" v najboljšem pomenu besede, si moram prizadevati, da ohranjam to - in se napajam z zdravim virom ...