Ne maram črnih čipk
Poezija10. april 20142050 branj

Ne maram črnih čipk

Tako rada imam


Tako rada imam
čipke nedolžne in bele -
še vedno le bele mi odzvanjajo
melodije sanjave in vesele ...

Ne maram črnine,
ne maram črnih čipk.
Črno preveč
na smrt me spominja ...
Vem, oja, vem,
vse v življenju
se stalno spreminja.
In mnogo stvari se zaključi
v koncu.
V miru ...?
V vsega lepega
Viru ...

In vem: ljubezen in smrt
sta tako skupaj.
Umiramo v sebi,
ko ljubimo.
Eros thanatos.
Tudi v ljubezni je smrt
in v smrti je ljubezen ...
Jaz pa hočem življenja poln vrt ...

Nočem smrti.
Vem,
dan za dnem
po malem umiramo,
dan za dnem,
ko po najlepšem hrepenimo,
v najlepše se zaziramo
in v sebi čutimo,
da nismo še tam ...
Kje?

Nočem smrti.
Hočem živeti,
tudi potem.
Nočem,
da se končajo
moja hrepenenja ...

Hočem užiti
vso polnost življenja!

Copyright © 2010 Odsrcadosrca
P.S.: In danes? Koliko neskončnih let je minilo ...
Zdaj je postala smrt tako blizu ...

Galerija (2)

HrepenenjeKapljica roseBlagor žalostnim
AK

Ana Kos

Avtorica bloga Sol Zemlje