Napačno seme?

V teh časih se ob semenih sprašujemo predvsem, če so "prava" ali pa so morda gensko obdelana. Jaz pa imam v mislih eno staro zgodbo iz mojega otroštva:

Poznala sem staro ženico, ki je živela precej blizu mojega rojstnega doma, potrebno je bilo hoditi skozi gozd kakšnih 10 minut in še sem prišla do nje. Imela je majhno hišico, malo zidano, večinoma leseno (žal je kasneje pogorela), imela je koze in ovce in ogromno rož okrog hišice. Živela je sama tam zgoraj. Preverjala je, če so borovnice že zrele, in podila otroke stran, češ da borovnice niso zrele, sama jih pa je nabirala. Otroci smo se skrivali po gozdu in skušali nabrati kaj borovnic, ne da bi nas ona opazila.

Pravzaprav smo se je bolj ali manj bali, vsaj jaz, šele kot dekle sem jo hodila obiskovat, ker je bila sicer precej sama. In tedaj se je res nisem več bala.

Imam pa lep spomin nanjo, še od prej, res iz otroštva:

Nekega poletja je sklenila posejati njivico repe, repo se seje o svetem Jakobu, torej okrog 25. julija.

Lepo je pripravila njivo, pognojila, zrahljala zemljo, zdrobila grude ... in posejala drobno seme ... Repa ima tako drobno temno okroglo seme, same pikice!

Pa je lepo vzklilo seme, bilke so rasle ... a nekako niso bile prave! Postopoma je bilo vse bolj jasno, da je ženica posejala - njivo turških nageljnov!! Občudovala sem jih od daleč, bilo je vse tako lepo pisano! Prav blizu si nisem upala, ženice sem se preveč bala.

Potem me je pa enkrat poklicala in mi natrgala šopek svojih prelepih nageljnov!

Še vedno se rada spomnim na tisto pisano njivo, tako lepa je bila; in ženica verjetno ni bila lačna (zaradi) repe, ki je ni bilo.

Včasih kakšne napake življenje celo (p)olepšajo!

In verjemimo v lepoto in vrednost življenja, tudi ko ne gre vse po načrtih!