Največja pa je ljubezen ...
To je zapisano v 1. pismu apostola Pavla Korinčanom, napisano je bilo prebivalcem Korinta (13. poglavje, 1 - 13).
Ta odlomek mi je od nekdaj zelo všeč. Želela sem ga tudi sama prebrati pri svoji poročni maši, zato sem nosila cel dan s seboj Sveto pismo.
Poseben izziv mi je tudi te dni, ko se marsikaj sprašujem. Tudi o ljubezni sami ... O ljubezni med ljudmi. O tem, kaj vse je ljubezen. Do kje je ljubezen.
Ta odlomek mi je od nekdaj zelo všeč. Želela sem ga tudi sama prebrati pri svoji poročni maši, zato sem nosila cel dan s seboj Sveto pismo.
Poseben izziv mi je tudi te dni, ko se marsikaj sprašujem. Tudi o ljubezni sami ... O ljubezni med ljudmi. O tem, kaj vse je ljubezen. Do kje je ljubezen.
Prisluhnimo skoraj 2000 let staremu pismu:
Ko bi govoril človeške in angelske jezike,
ljubezni pa bi ne imel,
sem postal brneč bron ali zveneče cimbale.
In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti
in imel vse spoznanje
in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal,
ljubezni pa bi ne imel,
nisem nič.
In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne,
in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel,
ljubezni pa bi ne imel,
mi nič ne koristi.
ljubezni pa bi ne imel,
sem postal brneč bron ali zveneče cimbale.
In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti
in imel vse spoznanje
in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal,
ljubezni pa bi ne imel,
nisem nič.
In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne,
in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel,
ljubezni pa bi ne imel,
mi nič ne koristi.
Ljubezen je potrpežljiva,
dobrotljiva je ljubezen,
ni nevoščljiva,
ljubezen se ne ponaša,
se ne napihuje,
ni breobzirna,
ne išče svojega,
ne da se razdražiti,
ne misli hudega.
Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.
Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.
Ljubezen nikoli ne mine.
Preroštva bodo prenehala,
jeziki bodo umolknili,
spoznanje bo prešlo,
kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo.
Ko pa pride popolno,
bo to, kar je delno, prenehalo.
Ko sem bil otrok, sem govoril kot otrok,
mislil kot otrok,
sklepal kakor otrok.
Ko pa sem postal mož,
sem prenehal s tem, kar je otroškega.
Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki,
takrat pa (bomo) iz obličja v obličje.
Zdaj spoznavam deloma,
takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.
Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje.
In najvelja od teh je ljubezen.
Kako odmevajo te večne besede ... Vedno znova se me globoko dotaknejo ... Upam v sad.
Galerija (4)
ZavezaLjubil te bom vse dniŠčepec soli
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
