Najboljše Miklavževo darilo

Miklavž si težko misli, kako primerno darilo je prinesel 5-letnemu dečku!
Dobil je namreč meter!
Najprej sta imela globok pogovor Mali in tata, ker je tata želel zamenjati svoj meter, ki je dolg samo 2 metra, za meter Malega, ki meri 5 metrov.
Toda Mali se je uprl.
Potem je tata Malega skušal diplomatsko prepričati z barvo, 2-metrski je lepe rumene barve, 5-metrski je bolj "take" zelene barve ...
A Mali je vztrajal pri svojem metru!
Potem je tata preveril, kje so naredili en in drugi meter, toda Malega ni ganilo, če je meter iz Koreje ali Kitajske ali od kaj vem kje!
Mislim, da je šlo za dvoje: za dolžino metra in za to, da je vendar Miklavževo darilo!

...

Pridem v kuhinjo in najdem Malega, ki veselo meri ...

"Mama," me pogleda od kuhinjske omarice, ki jo meri, "a veš, da ko bom imel rojstni dan, bom dobil pravi stroj?"
"Kakšen stroj? vprašam.
"Ja, vrtalnega!" pravi.
"Aaa?" se čudim.
"Ja, tata mi je obljubil."
Ojej, si mislim, kaj neki je tata rekel, da je naš 5-letnik razumel, da bo dobil pravi vrtalni stroj! Takega na elektriko!
Mali se suka s svojim metrom in meri ... Vleče trak ven in ga spušča nazaj v ogrodje ...

"Kako velik bi bil dojenček, ko se rodi, če bi bil takole velik?" pokaže na metru 10 cm.
"To je deset centimetrov. To bi bil pa premajhen za biti zunaj mame. Tako majhen ne more živeti sam."
"Ali pa če ga dajo v tisti, kako že, ankubator."
"Misliš inkubator. Ne, tako majhnega dojenčka ne morejo dati še v inkubator. Tak lahko živi samo v mami."
"V maminem trebuhu ...," me dopolni.
"Ja, tako. Tako majhen otroček še ne more dihati. Tudi jesti še ne more. Ko je v mami, dobi hrano in kisik kar po tisti cevki, veš, po popkovnici ... vse dobi od mame ..."
Mali spet premika prstke po metru.
Pa mu pravim: "Naši M. in K. sta bili veliki malo čez 40 cm, ko sta se rodili, pa sta se prekmalu rodili."
"A ne, to je toliko!" poišče Mali pravo številko ...
"Ja, veliko več kot si imel prej, ko je bilo samo 10 centimetrov."
"Kaj pa če bi bil dojenček, ko se rodi, takole velik?" sprašuje in povečuje razdaljo ... Zdaj ima prstke pri številki 50.
"Ja, to je 50 centimetrov. Večina dojenčkov je približno tako velikih."
A Mali vleče meter še bolj ven iz škatlice
"Kaj če bi bil dojenček tolikšen? ... Ali pa tolikšen ... ali pa tolikšen ...?" Razdalja je vedno večja, metrskega traku je vse več zunaj. Vsa dolžina hodnika je pokrita z metrom in Mali sedi v kopalnici na tleh in gleda številke na metru ...
"Mama, kaj pa če bi bil dojenček takole velik?" Pet metrov traku leži po hodniku.
"Zelo zelo velik bi bil. Človeški dojenček ne more biti tako velik, ker ni prostora v mami."
"Aha," pravi in spravlja meter nazaj v škatlico in se vrne na 50 centimetrov. "A ne, toliko je velik dojenček, ko se rodi? Mama, kako velik sem bil jaz, ko sem se rodil?"
"Toliko!" pokažem na številko zraven.
"Ravno prav velik si bil!"
"Mama, če bi imel dva metra, bi imel 1000 metrov!"
"Ne, to pa ne." Pomislim, od kje mu številka 1000 metrov. Aha, verjetno mu je kdo povedal, da je meter dolg 500 centimetrov.
"Ampak, veš, če bi imel dva metra, bi lahko zmeril 1000 centimetrov, ne pa 1000 metrov!"
"A je 1000 metrov več kot je visok naš blok?"
"Ja, veliko višje. Tisoč metrov je skoraj kot pol Triglava!"
"Triglav je pa naša najvišja gora!" navdušeno pove Mali. "Naša, slovenska! Ja, potem je pa 1000 metrov visoko res veliko."

(Zapisano po sv. Miklavžu 2009)