Nabotov vinograd
Bil je nek mož, Nabot, ki je imel vinograd. Svoj vinograd je imel zelo rad, skrbel je zanj, obrezoval trte, s hvaležnostjo obiral sad, ko je pri
Bil je nek mož, Nabot, ki je imel vinograd.
Svoj vinograd je imel zelo rad, skrbel je zanj, obrezoval trte, s hvaležnostjo obiral sad, ko je prišel čas ...
Pa si je sosed Ahab poželel prav to, kar je Nabot ljubil.
Ne glede na vse je hotel Ahab dobiti prav to, kar je bilo Nabotovo.
Ne glede na to, da je Ahab sam imel vinograde, pa ne enega samega kot Nabot! Sosed je pač hotel prav ta vinograd, sosedov, Nabotov.
Nabot pa svojega vinograda ni hotel dati. Niti za denar ne.
Pa čeprav je bil Ahab kralj.
Nabot je rekel, da ne bo dal dediščine svojih očetov.
Ahab je bil užaljen, jezen. Obraz mu je potemnel.
Ko je njegova žena Jezabela zvedela, zakaj je Ahab tako slabe volje, je sklenila z lažjo pridobiti vinograd.
Naročila je dva "ničvredna" moža, da bosta krivo pričala zoper Nabota. "Ničvredneža" sta lagala, da je Nabot preklinjal Boga in kralja. Potem je bil Nabot kaznovan: odpeljali so ga iz mesta in ga kamenjali do smrti.
(Samo en droben dodatek: Judom je kamenjati pomenilo: Nisem jaz, kamen ga je. Jaz nisem kriv! Kamen je bil sredstvo, ki je ubijalo, da ni bilo "potrebno" človeku. In tako se ljudje niso imeli za ubijalce.)
Ko so potem sporočili kraljici Jezabeli, da je Nabot mrtev, je rekla Ahabu: "Vzemi vinograd, Nabot je mrtev."
Ponudila je možu tisto, kar ni bilo niti njegovo niti njeno.
In Ahab si je prilastil Nabotov vinograd. (Celotna zgodba je spodaj.)
Je veliko tega v življenju?
Sliši se precej vsakdanje. Da si močnejši jemljejo pravico ... pravice ...
Da se kdo polasti tistega, kar ni njegovo, kar mu v nobenem pogledu ne pripada.
Tudi po zakonih ne.
Najdejo pa nekateri luknje v zakonih ... (Tako kot nekateri najdejo luknje v Hipokratovi prisegi ...)
Nekateri gredo resnično preko trupel - vseeno jim je, če pri tem gazijo po ljudeh, njihovih vrednotah, njhovem svetem. Vseeno jim je, če drugi umirajo od hudega.
Vseeno jim je, če kakšen človek zaradi požrešnosti drugih umre.
Morda se nekateri še hvalijo s tem? Se zahvaljujejo ... kaj vem, komu, ker jim je "ratalo".
Kot da cilj more posvečevati/posvetiti sredstva.
O tem govorijo kraje, laži, prepiri, ki uničujejo odnose, varanja, ubijanje.
Kot da lahko človek naredi, kar hoče, ker želi nekaj imeti ...
Kot da ni vedno vpet v odnose.
Kot da resnica ni sveta.
Kot da tudi imetje ni sveto - nedotakljivo za tistega, čigar ni.
V resnici si nihče na tak način ne dela uslug, gotovo si jih ne. Z lažjo, izdajanjem, goljufijami, prikrivanjem.
Le škodo dela sebi in drugim - če ne posluša svoje vesti ...
Svoj vinograd je imel zelo rad, skrbel je zanj, obrezoval trte, s hvaležnostjo obiral sad, ko je prišel čas ...
Pa si je sosed Ahab poželel prav to, kar je Nabot ljubil.
Ne glede na vse je hotel Ahab dobiti prav to, kar je bilo Nabotovo.
Ne glede na to, da je Ahab sam imel vinograde, pa ne enega samega kot Nabot! Sosed je pač hotel prav ta vinograd, sosedov, Nabotov.
Nabot pa svojega vinograda ni hotel dati. Niti za denar ne.
Pa čeprav je bil Ahab kralj.
Nabot je rekel, da ne bo dal dediščine svojih očetov.
Ahab je bil užaljen, jezen. Obraz mu je potemnel.
Ko je njegova žena Jezabela zvedela, zakaj je Ahab tako slabe volje, je sklenila z lažjo pridobiti vinograd.
Naročila je dva "ničvredna" moža, da bosta krivo pričala zoper Nabota. "Ničvredneža" sta lagala, da je Nabot preklinjal Boga in kralja. Potem je bil Nabot kaznovan: odpeljali so ga iz mesta in ga kamenjali do smrti.
(Samo en droben dodatek: Judom je kamenjati pomenilo: Nisem jaz, kamen ga je. Jaz nisem kriv! Kamen je bil sredstvo, ki je ubijalo, da ni bilo "potrebno" človeku. In tako se ljudje niso imeli za ubijalce.)
Ko so potem sporočili kraljici Jezabeli, da je Nabot mrtev, je rekla Ahabu: "Vzemi vinograd, Nabot je mrtev."
Ponudila je možu tisto, kar ni bilo niti njegovo niti njeno.
In Ahab si je prilastil Nabotov vinograd. (Celotna zgodba je spodaj.)
Je veliko tega v življenju?
Sliši se precej vsakdanje. Da si močnejši jemljejo pravico ... pravice ...
Da se kdo polasti tistega, kar ni njegovo, kar mu v nobenem pogledu ne pripada.
Tudi po zakonih ne.
Najdejo pa nekateri luknje v zakonih ... (Tako kot nekateri najdejo luknje v Hipokratovi prisegi ...)
Nekateri gredo resnično preko trupel - vseeno jim je, če pri tem gazijo po ljudeh, njihovih vrednotah, njhovem svetem. Vseeno jim je, če drugi umirajo od hudega.
Vseeno jim je, če kakšen človek zaradi požrešnosti drugih umre.
Morda se nekateri še hvalijo s tem? Se zahvaljujejo ... kaj vem, komu, ker jim je "ratalo".
Kot da cilj more posvečevati/posvetiti sredstva.
O tem govorijo kraje, laži, prepiri, ki uničujejo odnose, varanja, ubijanje.
Kot da lahko človek naredi, kar hoče, ker želi nekaj imeti ...
Kot da ni vedno vpet v odnose.
Kot da resnica ni sveta.
Kot da tudi imetje ni sveto - nedotakljivo za tistega, čigar ni.
V resnici si nihče na tak način ne dela uslug, gotovo si jih ne. Z lažjo, izdajanjem, goljufijami, prikrivanjem.
Le škodo dela sebi in drugim - če ne posluša svoje vesti ...
Galerija (2)
Luč svetaKepa soliZvestobaMilost odpuščanja
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
