Na gugalnici
Ob fotografijah se spominjam dogodka izpred nekaj let:
.
Z najmlajšim sinom prideva do igrišča s toboganom.

Potisnem.

"Še booolj, mama! Potisni, proosim!"
"O kako si visoko!"
"Ja, kot da sem v nebesih," me pogleda skozi gumo navzdol. "Glavo in trebuh in roke imam v nebesih, rit in noge pa pred nebeškimi vrati."
"O, a tako? Kako pa je tam gor?"
"Lepo, vidim svetega Petra!"
"A se boš vrnil na Zemljo?"
"Oja, bom!
Mama, prosim, še me potisni!
Veš, zdaj sem velik kot Booog!"





Naprej, nazaj ... gor, dol ...
"Mama, ali boš prej umrla ti ali jaz?"
"Ne vem. Ponavadi umrejo mame prej kot otroci. Je verjetno tako najbolj prav, saj smo starši že dolgo na svetu. Pa nam je lepo, če otroci živijo, rastejo, se poročijo, hodijo v službo ... Tako gre svet naprej."
Spusti se z gugalnice in že zleze na kolo ...
Tako veliko vprašanje o življenju in smrti, ampak tako hitro je bil odgovor zadosten!
Kako je zanimivo življenje ...
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
