Moja ljuba menstruacija!
Da bo tale zapis zagledal "luč sveta" na PW, je "kriva" Vlatka s svojim zapisom o PMS . K temu bi dodala
Da bo tale zapis zagledal "luč sveta" na PW, je "kriva" Vlatka s svojim zapisom o PMS. K temu bi dodala še, da mnogi uporabljajo izraz "PMS" napačno. Kratica pomeni premenstrualni sindrom in označuje vse težave, ki jih ima lahko ženska v zadnjih dneh pred menstruacijo - in ne tiste, ki so ob menstruaciji.
Pred časom sem nekje prebrala zanimiv prispevek Menstruacija postane blagoslov, ko razumemo njeno moč. Šlo je za pogovor s psihoterapevtko Alexandro Pope.
Dejstvo pa je, da je to področje pomemben del nas, žensk.
Mnogokrat sem razmišljala, zakaj pravzaprav ima marsikatera ženska težave v zvezi z menstruacijo.
Ni se mi zdelo logično, saj gre navsezadnje pri menstruaciji za zdravo dogajanje v ženski, ki je v rodnem obdobju.
Če pomislim na to, kolikokrat slišim vzdih ob besedi menstruacija, se mi zdi to nekako sodobno, saj dvomim, da bi ženske skozi stoletja in tisočletja sploh preživele, če bi menstruacija bila v osnovi nekaj hudega. Kako bi preživele v tistih starih časih v slabih stanovanjskih pogojih, v mrazu, v vlagi? Brez kopalnic? Z vložki iz blaga ali karkoli so pač imele? Če so imele. (Mislim, da ima tudi zvezo z gibanjem, včasih so se verjetno večinoma ženske precej več gibale. Naravno gibale.)
Spominjam se, da sem nekje zasledila, da so ženske v času otroštva naših mam - ali starih mam, recimo v obdobju med obema svetovnima vojnama - imele dolga krila - in pod njimi nič ... In tako je kri mirno odtekla, kamor je pač narava pokazala pot.
Tako so menda celo župniki po maši vedeli, kako je s katero faranko ... in celo pogruntali kakšno nosečnost, ko pač na nekem mestu (ponavadi imamo ljudje precej stalna mesta, kamor redno hodimo) že nekaj časa ni bilo kapljic krvi ...
Menstruacija ... je bila pač naravna danost!
Ja, tako je bilo.
Spominjam se odlomka iz SP Stare zaveze, ko Rahela ni hotela vstati, češ da se ji "dogaja po ženski navadi" (1Mz 31, 35).
Kdaj pravzaprav smo postali tako strašno zadržani do tega naravnega dogajanja v ženski? Ali pa so vedno bili?
Kdaj se je začelo to skrivanje, da Bog ne daj, da bi kdo vedel, kaj se dogaja z neko posameznico?
(Ali ima to "skrivanje" zvezo z naravnim sramom? ... Včasih ženske niso mogle toliko skriti, kot lahko skrijemo danes?)
No, res je, tudi jaz ne maram, da drugi vejo, ko imam jaz mestruacijo, vsaj ne da bi bilo splošno znano. (Saj res, v neki državi, morda Romuniji, so morale ženske v službi vpisovat svoj menstruacijski koledarček - da so imeli nadzor nad nosečnostmi!
)Bilo mi je zelo neprijetno, ko je nek znanec rekel, da on vedno zavoha, katera ženska ima menstruacijo. Pa saj ni pes!
Če pomislim, kakšne so reklame za vložke - ponavadi poudarjajo udobje in nevidnost! Bog ne daj, da bi kdo videl! Ali vedel.
Toliko detabuiziramo spolnost in vse, kar je vsaj malo povezano z njo, po drugi strani bi pa skrili najbolj naravna dogajanja, ki so znak zdrave nenoseče ženske v plodnem obdobju ...
Kako je bilo z menoj včasih, v prvih "mojih ženskih" časih?
Vesela sem bila, in to kako!
Zame je bil sončen dan potem še bolj sončen.
Pomenilo mi je, da je z menoj vse v redu, pomenilo mi je, da postajam ženska in da se zdaj počasi začenja zmožnost imeti otroke. Oja, v tistih časih se je meni zdelo, da se človek poroči seveda le zato, da ima potem otroke!
Prebrala sem nekaj knjig na to temo, že tedaj sem brala knjigo o načrtovanju nosečnosti s temperaturno metodo. Ko iz ljubezni zraste življenje ali nekaj podobnega je naslov.
Ko sem začela z natančnejšim samoopazovanjem (proti koncu srednješolskih let), sem bila predvsem pozorna na ovulacijo. Ko se mi je zdelo, da je, a gotova še nisem bila, sem potem nestrpno čakala menstruacijo - ki bo čez dva tedna ... in ko se je začela čez 12 do 14 dni, sem skorajda skakala v zrak od veselja, da je tako! Menstruacija namreč mi je potrdila, da sem se prav opazovala!
PMS? Premenstrualni sindrom? Kje pa!
Po moje sem bila tako vesela tega dogajajanja in ugotavljanja, da sem zdrava mlada ženska, da so mi določeni telesni znaki govorili samo o mojem zdravju in tem, v katerem delu ciklusa sem. Niso mi predstavljali težav.
Ob doživljanju svojega ciklusa sem bila vesela in hvaležna.
Potem se je začel moj zakon in prva nosečnost.
Vem, kdaj sem prvič zanosila ... še vidim oblake na nebu tistega dne, ko sem ugotovila, da imam ovulacijo - in tistega dne sem zanosila - prvič.
Še zdaj se mi zdi, da zlepa ni srečnejšega človeka, kot sem bila tedaj jaz! Hodila sem po svetu v svetem prepričanju, kako zelo sem obdarovana, ker sem ženska!
Štela sem dneve nosečnosti, vsak dan sem prištela nov dan ...
Dokler se ni neke noči v nočni službi začel spontan splav ...
Moje najsvetlejše pričakovanje je umrlo ...
Na preizkušnji sem bila cela jaz. En velik del je tedaj umrl ...
A težav z nosečnostmi in tudi izgub s tem še ni bilo konec ...
Kasneje, po drugem spontanem splavu, so se začeli ciklusi s strašno bolečimi menstruacijami. S takimi, da sem omedlevala od bolečin. Ko sem spet zanosila, so taki ciklusi prenehali.
Potem se je le začelo obdobje rojevanja ... vesela, hvaležna, ponosna sem nosila svoje otroke!
Ne glede na to, ali sem bila noseča, doječa, ali sem imela menstruacijo ... vsa obdobja so (bila) lepa!
Pravzaprav mi je kar žal, ko se počasi poslavljam od tega obdobja (te stvari v zvezi z "ustvarjanjem" ljudi so res božanske!) ... Po eni strani mi je popolnoma jasno, da je tako v naravi ... da pridemo, smo in potem odidemo ... popolnoma jasno, da ima vsako obdobje v življenju svoj čas in svoj čar ...
Ko bo pravi čas, bom prešla v drugo obdobje ...
Upam, da bom vedno lahko rekla, da sem rada ženska! Tega želim tudi vam, ženske! (Vašim) moškim pa, da ste radi moški! In da imate radi ženske - me pa vas!
Dodajam delček zgoraj omenjenega intervjuja:
Menstruacija še zdaleč ni nevtralna tema. Na Zahodu smo jo sprejeli kot zdrav proces, vendar je še vedno povezana z veliko sramu in krivde. Mlada dekleta sicer seznanimo z osnovnimi informacijami, denimo o plodnosti ter kateri analgetiki so na voljo, če je boleča, vendar vse to ostaja zgolj na površinski praktični ravni. Menstruacija velja za biološki proces, s katerim je treba živeti in se je nad njim nesmiselno pritoževati. Pogosto jo doživimo kot nekaj neproduktivnega, kar se vmeša v naše življenje. Verjamemo, da bi bile lahko brez nje učinkovitejše. Na številne načine jo poskušamo ignorirati. Bolj ko jo zanikamo, bolj nas boli. Menstruacija, ki je bila včasih izvir ženske moči, je zdaj vir njene šibkosti in bolečin. V patriarhalno usmerjenem svetu je ženska intuitivna moč ogrožala moške, zato so bile ženske izpostavljene veliko negativnostim. Še danes številne nosijo v sebi travme, ki so povezane z zanikanjem primarnih moči menstruacijskega cikla, naravnega izvora modrosti, ustvarjalnosti, vitalnosti in ponovnih rojstev.
Galerija (3)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
