Misli ob odkritju spomenika domobrancem: Pokopljite svoje ljudi ... pieteta do mrtvih
Mankurt . Usoda mankurtov. To so ljudje brez spomina, idealni sužnji. Pridni, delavni, vendar niso vedeli niti svojega imena - Žuanžuani so s hudim mučenjem ljudem odvzeli spomin in si jih tako naredili za sužnje. Tak suženj se nikoli ni p
Mankurt. Usoda mankurtov. To so ljudje brez spomina, idealni sužnji. Pridni, delavni, vendar niso vedeli niti svojega imena - Žuanžuani so s hudim mučenjem ljudem odvzeli spomin in si jih tako naredili za sužnje. Tak suženj se nikoli ni puntal, vse je naredil tako, kot je bilo potrebno.
Tako globoko se me je dotaknila zgodba iz knjige, ki jo ravno berem: Dan, daljši od življenja, napisal jo je Čingiz Ajtimatov.
Ana-Bejit (Materin mir) je ime pokopališča. Poimenovano je po materi Najman-Ani, ki je iskala svojega sina, ki so ga verjetno ujeli sovražniki in spremenili v mankurta.
Ne ukvarjam se veliko z vsakdanjimi novicami v medijih in tako je tudi to, da bo jutri odkritje spomenika domobrancem v Grahovem pri Cerknici, pricurljalo do mene precej pozno.
Opazila sem zgrožene zapise proti temu in peticijo s podpisi proti. Ko sem se nekje vključila v komentiranje, je bilo jasno, da so tam dopustni samo tisti, ki vidijo našo zgodovino tako, kot se jo je javno prikazovalo vse od druge svetovne vojne dalje.
Včeraj zvečer sem poslušala prispevek na RTV Slo (13 minut dolg). Seveda zelo z zanimanjem, saj bi dejansko rada razumela, v čem je tak strašen problem, da ni in ni mogoče razumeti tega, da sorodniki in prijatelji domobrancev, ki so jih partizani 23., 24. novembra 1943 zverinsko pobili, ne bi smeli tem pobitim domobrancem postaviti spomenika.
Ko sem videla posnetek, sem pomislila, da bi bilo ličneje, če bi bil spomenik manjši. Za spomin ni potreben tako velik spomenik. Vendar - saj je bilo to narejeno po odobrenem načrtu in potem, ko so dobili dovoljenje, na zasebnem zemljišču, z denarjem Nove slovenske zaveze; zakaj torej se niso tisti, ki jih to moti, pritožili že prej?
In kaj piše na njem - to je, pravijo nasprotniki, sporno?
(Prepisala sem iz filmčka.)
NA TEM KRAJU
SO
LETA GOSPODOVEGA 1943
POSADKO DOMOBRANCEV
SLOVENSKE NARODNE VOJSKE
S TOPOVI IN OGNJEM
POBILI KOMUNISTI
BRATJE PO RODU
TUJCI PO MISLI.
ČAKAMO
STRNJENI V PRST
DA ROD
KI IZ VAŠIH PORAJA SE VRST
ZDROBIL BO
LAŽNIVEGA MOLKA OKOVE
DA SPET PRIDOBIMO UKRADENO ČAST
IN VRNE RESNICA
VAM VOLJO ZA RAST.
Tit Turnšek vztraja, da so domobrance pobili partizani in ne komunisti. Da se bodo borili predvsem za odstranitev tega napisa.
In zakaj je tako strašno, če piše "komunisti" In ne "partizani"? Partizani so vendar delovali pod vodstvom komunistov.
Se res niso mogli pred postavitvijo spomenika zediniti, kaj naj bi na njem pisalo?
.....
Koliko desetletij smo v šolah in povsod v javnosti poslušali samo enostranske zgodbe ... kaj res še vedno ni napočil čas, da bi slišali več - tudi pogled z druge strani?
Domobranci so dobili orožje od okupatorja ...
Zakaj se stran, ki je bila edino priznana toliko desetletij, vendar ne potrudi videti tudi z druge strani?
Se tako boji zase? Za svoj ugled?
(S čigavo pomočjo so partizani napadli in zavzeli npr. Turjak, na katerem so bili domobranci? S pomočjo okupatorja. Kaj so potem izdajalci, kolobaranti?)
Konkretno ob tem krutem dogodku v Grahovem - kaj opraviči to, da so tedaj partizani pobili domobrance? 1943. Tedaj sploh še ni bilo tiste "slavne" prisege Hitlerju - ki v resnici ni prisega Hitlerju - torej kaj jih opraviči? Kaj niso zaradi takih dogodkov, kot je bil ta v Grahovem, mnogi ljudje še težje verjeli partizanom - domobranci so seveda nastali prav zato, da branijo dom pred partizani. To so dejstva.
Vsa leta, desetletja so pač veljali za izdajalce, saj jih je kot take razglašala edino "zveličavna" oblast ... Tako se pač najlažje skrije grozodejstva, ki jih nekdo naredi.
Človek, ki se ne boji resnice, stoji za njo, ne skriva ničesar, ne po arhivih ne drugje ne dela čistk.
In ob tem ... ja, ob tem mi hodijo po glavi mankurti, ljudje brez spomina.
.......................................................
Marjetica
Imel, marjetica, sem deklico,
prinesla vsako jutro je poljub
in me z bogato rjavimi lasmi
zapredla v žarke sanjanih obljub.
In vsak vecer, ko sem napil se sonca
in je oci zasul mi cvetni prah,
po prstih je odšla od mojih trav
in lepi dan odnesla na rokah.
Imel, marjetica, sem deklico,
sedaj imam le beli tvoj sijaj,
pri meni ti boš vse noci in dneve,
opojni mir bo pal na najin kraj.
France Balantič, pesnik (zgorel tedaj v Grahovem)
Dodajam še razlago domobranske prisege. Mogoče bo kdo videl vsaj pikico drugače, kot je vedno videl:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174269323
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje

