Me morejo prisiliti v cepljenje? (Nisem vedela, da imam sina Patrika!)

Z bloga Od srca do srca prenašam zapis o težavah, s katerimi smo se soočili, ko smo se odločili, da ne pustimo cepiti otroka:

Podpisati sem morala prejem pošte z Ministrstva za zdravje.
Oja, sem si mislila, ko sem videla žig pošiljatelja: "Aha, to je torej to!"
Ampak zakaj tri pisma na moje ime!? Eno bi še pričakovala - čeprav najraje ne bi ničesar dobila v zvezi s cepljenjem!

Ja, tako je.
Pred leti sva se z možem odločila, da otrok ne bova več dala cepiti. Enostavno ne bova jih dala. In pika! Sama sicer nisem čisto gotova, kaj bi naredila ob nevarnosti tetanusa (npr. da se nekdo napiči na vile, s katerimi je kdo kidal gnoj) ali stekline ...
A proti otroškim boleznim pa res ne bi več dala cepiti otroka!
V zadnji letih, morda desetletju sem se srečala s toliko komplikacijami cepljenja, da sem izgubila vse zaupanje v to medicinsko nujo.
Ženska, malo mlajša od mene, mi je povedala, da je bila kot majhna zdrav okrogel dojenček. In da pravi mama, da po cepljenju ni več hotela jesti. Da je pojedla kaj samo, če so ji na silo basali v usta. Tedaj je zelo shujšala.
Kasneje so v tistem mestecu starši več otrok iste starosti povezali dogajanja ob cepljenu njihovih otrok in ugotovili, da je bilo več otrok ob nekem določenem cepljenju zelo prizadetih, ena punčka je pa celo umrla.
Toda, kar zdravniki rečejo, pač rečejo.
Vzrok tem spremembam je pač bil neznan.
Poznam fanta, ki je po cepljenju pri treh mesecih (tedaj je bil Di-TE-Per + Polio) dobil hidrocefalus (vodenoglavost), v enem tednu mu je zrasla glavica za več kot 5 centimetrov ... Prej živahen in bister dojenček je začel nazadovati in ni se več dobro razvijal, ne umsko, ne telesno.
Poznam fanta, ki je po cepljenju pri treh mesecih dobil alergijo na vsako mleko - pokazala se je s krvavo drisko.
Poznam deklico, ki je dobila cerebralno paralizo.
Poznam dečka, ki je dobil po cepljenju pri teh mesecih encefalitis in kasneje se je pokazalo, da je avtist.
Poznala sem fanta, ki je po cepljenju oglušel, tako so rekli vsi in obravnavan je bil kot gluh ... dokler niso ugotovili, da sliši, a da je avtist.
Poznam dva otroka, ki sta zbolela po cepljenju proti hepatitisu B. Dobila sta nekaj podobnega revmi, zatekajo jima sklepi, bolečine so v sklepih, kar se vidi tudi pri hoji ...
In poznam več deklet, ki so dobile avtoimuni hepatitis ...
No, ja, malokdo lahko dokaže zvezo, toda v vseh teh primerih se je pojavilo po nekem cepljenju.
...
Začela sem se bolj zanimati za vse to.
Marsikaj prebrala.
Premišljevala.
Prebrala sem recimo (članek je iz strokovne medicinske revije, napisal ga je naš zdravnik), da cepljenje proti oslovskemu kašlju (Pertusis) ne da dosmrtne imunosti. Če so dojenčki cepljeni, lahko vseeno dobijo oslovski kašelj, ko so malo večji in dobijo ga tudi najstniki, odraščajoči. In tedaj dostikrat sploh ni pravilno diagnosticiran, ker pač malokomu ob hudem kašlju vzamejo bris res globoko iz žrela!
Če otrok aktivno preboli oslovski kašelj, je potem imunost res dosmrtna!

Enkrat sem bila na neki prireditvi in šla ven z otrokom.
Za menoj je pritekla neka zdravnica (ki jo poznam), bila je vsa zaripla od kašlja. Ko se je malo oddahnila od kašljanja, sem ji rekla: "Vi pa kašljate, kot bi imeli oslovski kašelj!"
In kaj mi je odgovorila: "Saj ga imam!"
"Potem pa morda zdaj dvomite v cepljenje proti oslovskemu kašlju?" sem jo vprašala.
Pa je rekla: "Ne, seveda ne! Večkrat bo potrebno cepiti, eno dozo več!"

Oja, tudi mene so nekoč učili o potrebnosti cepljenja! In vse sem verjela.
Verjela sem, da je potrebno! Sveto verjela!
Popolnoma so me prepričali, da ko dajo v telo oslabljene povzročitelje neke bolezni, sprožijo odziv telesa s protitelesi in tako človek dobi blago bolezen in ko jo preboli, ima v sebi protitelesa, ki ga v bodoče varujejo pred tisto boleznijo ...
Vedno sem računala na to, kako zelo bodo dojenčki odporni, ker dobijo od mame protilesa, potem sem brala, da so prve mesece življenja odporni otroci necepljenih mam, kajti otrok dobi protitelesa proti boleznim, ki jih je mama aktivno prebolela.

Pred nekaj leti sem prebrala marsikaj, kar ne govori v prid cepljenjem!
Brala sem tudi, da statistike kažejo, da je marsikatera bolezen bila že v zatonu, ko so cepljenje šele uvedli!
Navsezadnje tudi zgodovina pove o tem, da je recimo kuga izbruhnila - ali kolera ali črne koze - a je tudi sama od sebe poniknila.
In če pomislimo na lansko kampanjo za cepljenje proti svinjski gripi - kakšne črne napovedi so bile in kako je biolo potem! Vsekakor se moji bližnji in malo bolj daljni ljudje niso dali cepiti, vem za nekaj ljudi, ki so zboleli, toda vsi so bolezen normalno preboleli ...
Ko vidim take stvari, kar zavrta tisto, če niso v ozadju res zaslužkarji, ki bi radi s cepljenjem zaslužili!

No, tako sva počasi z možem prišla do tega, da otrok več ne dava cepiti.

Povedala sem naši pediatrinji, bila je malo zgrožena, toda je sprejela.
Napisala sem izjavo.
Eno kratko in eno daljšo - v tej sem pa tudi pojasnila, da so naši otroci od cepljenja naprej slabo spali.
Da mislim, da je Mali dobil oslovski kašelj po cepljenju, saj je po tistem strašno kašljal in bruhal, ponoči sem ga hodila dvigat, ko se je tako mučil ...
Ne, k zdravniku nismo hodili, saj smo praviloma zdravili otroke doma, če je bilo le mogoče ... Dajala sem čebulne in bezgove obkladke in še kaj ...

No, in potem smo enega otroka prešolali in tako je prišel na sistematski pregled v drug zdravstveni dom.
Ki pa nas je prijavil.
Tako sva lani novembra dobila pošto, da morava iti tega in tega decembra na inšpektorat se zagovarjat, ker naš otrok ni bil cepljen.
Da naju je prijavila ta in ta ZD (pa naju tisti res ni mogel, saj naš otrok ni bil nikoli v tistem!).
Če ne prideva sama, naju pripelje policija, je pisalo.
Sva šla sama.
Povedala, kaj misliva.
Dobila sva nalogo, da v enem mesecu oddava prošnjo na Ministrstvo za zdravje - in če nama tam odobrijo, prav, če nama pa ne, pa bo moral biti otrok cepljen.
Tako sva januarja oddala prošnjo, prilog se ne spominjam več.
Spominjam se neke zdravstvene delavke, ki je zvedela za to, da sva morala na inšpektorat, rekla je: "Kaj pa potem pomeni sploh zakon iz l. 2006, ki daje staršem pravico do odločanja?"

No, in pred nekaj dnevi so prišla 3 pisma zame! Tri pisma, prejem katerih je bilo potrebno potrditi z besedno zapisanim datumom.
No, in ko sem gledala žig "Ministrstvo za zdravje", sem si mislila: "Aha, to bo to. Ampak zakaj kar tri pisma? Pa vsa na moje ime!?"
Odprla sem in brala, da moram v dveh tednih še nekaj dostaviti na Ministrstvo, sicer bo moral biti otrok cepljen. Fotokopijo cepilne knjižice, ime cepiva, s katerim naj bi bil otrok cepljen, kopijo iz rojstne knjige ...
In potem sem odprla drugo pismo - in tretje pismo, vsa tri pisma so čisto enaka!
Pa kako lahko dobim tri enaka priporočena pisma!
Ko pa sem primerjala še podatke otroka, sem ugotovila, da gre za tri različne otroke!
Dve imeni sta naši, eden je res ta, ki ga nismo dali cepiti in nas je zdravnik/ca prijavil/a.
Še eno od teh imen imamo v naši družini, toda naša hči s tem imenom je že zdavnaj odrasla! In celo ne živi več doma! In celo priimek je "zamenjala"! In zapovrh je bila "popolno" cepljena - tedaj nekoč ...
No, in tretji otrok, za katerega sem "odgovorna", je Patrik Kos! Naslov je pravi, piše, da sem mu jaz mama. A jaz ne vem nič o Patriku Kosu!
In zdaj sem klicana na odgovornost za otroka, ki ga ne poznam?
No ja, meni je bilo vedno zelo všeč imeti veliko otrok, toda ...

Porajajo se mi vprašanja:
Kako nas je lahko prijavil ZD, ki nas niti pozna ne?
Kako dobim jaz pošto, da moram dostaviti te in te papirje na ta in ta naslov za otroke, za katere ne vem, če sploh obstajajo?
Sprašujem se o svoji pravici, da moj otrok ni cepljen ... Pravica odločanja? Kaj je to?
Ali bo zdravnik - ali kdo drug - odgovarjal za to, če bo moj otrok nosil posledice vse življenje?
Ker "država" zagovarja cepljenje, človek praktično ne more dokazati, da je česa krivo cepljenje.
Krivi smo starši, če odklanjamo cepljenje - ali pa nihče, če otrok je cepljen in ima posledice ... ("Žrtve pač so. V interesu skupnega dobrega." Takele stavke sem že slišala, ne vem pa, če bi takole rekel tudi starš otroka, ki bi bil žrtev.)
Ne morem razumeti, da "država" lahko zmelje človeka, če se ji zdi ... tako sodni mlini, tako zdravstvo, šolstvo ... razne ustanove ...
Ja, saj o doktrini sem že pisala ...
Kaj pa vest? Kaj pa občutek, da zase človek le nekako ve, kaj je dobro?

Cepljenje ni več obvezno?

Zapis je nekaj let star, tako da v njem ni vsega, kar se je potem dogajalo v zvezi z necepljenjem. Morda pa kdaj napišem še naprej.

In dodajam še linke zapisov na tematiko cepljenja:

Iluzije o cepivih
Cepljenje proti raku materničnega vratu