Marija v Cerkvi - kaj pomeni meni?
Marijin praznik, vnebovzetje. V katoliški Cerkvi velja verovanje, da je bila zaradi svoje svetosti ob smrti vzeta v nebo z dušo in telesom.
Marijin praznik, vnebovzetje. V katoliški Cerkvi velja verovanje, da je bila zaradi svoje svetosti ob smrti vzeta v nebo z dušo in telesom.
Dejstvo je, da o tem ne piše v Svetem pismu, ki je vendar glavni pisni vir krščanskega verovanja. Piše pa v dveh apokrifnih evangelijih (Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije) in tudi drugih spisih pomembnih teologov prvih stoletij, ti teologi so recimo sv. Janez Damaščan, sv. Efrem Sirski, sv. Epifanij in Timotej Jeruzalemski (vir, vendar - kot kaže - niso vse stvari popolnoma jasne; se pa ne bom ustavljala ob tem, saj tu ne gre za stvari, ki bi se meni zdele nadvse pomembne.).
V Wikipediji piše o prazniku takole: Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.
Leta 1950 je papež proglasil versko resnico: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Ta dogma velja v Rimskokatoliški Cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih Cerkvah.
Opazila sem Dizmov prispevek o edini Marijini zahtevi. In Dizmov prispevek je pravzaprav razlog, da tudi jaz pišem prispevek o Mariji.
Kdo je Marija?
Pravzaprav raje govorim o tem, kdo je Marija zame, kaj mi pomeni.
In predvsem me zanima, kaj pomeni posameznikom.
Kaj nas ločuje, vernike različnih krščanskih veroizpovedi med seboj?
Visimo na "črkah" Svetega pisma, prestrogo - ali pa gledamo malo po svoje?
Ko kdo reče, da prihaja odrešenje po Mariji, po mojem mnenju pretirava. Pa so res ljudje, ki to govorijo. Slišala sem reči nekoga celo, da razen po Mariji ne pridemo v nebesa.
Ampak po moje niti ni tako zelo pomembno, kako natančno kdo vidi, kam je postavil lik Marije, mu je zelo pomembna v vsakdanjem življenju - ali ne ...
Sobota velja za Marijin dan, včasih rečemo, da če kdo umre na soboto, da pride ponj Marija.
Po moje Marija res pomeni - mamo. Zato se toliko ljudi zateka k njej.
Tako si razlagamo tudi Jezusove besede s križa mami Mariji in učencu Janezu: "Žena, glej tvoj sin. Sin, glej tvoja mati!" (Jn 19, 26-27)
Morda se posebej veliko zatekajo k Mariji tisti, ki so se vsaj kot otroci radi obračali na svojo mamo - ki jim je bila mama pogosto posrednica med njimi in očetom. Ponavadi so očetje strožji od mam in potem kakšni otroci poskušajo doseči, kar bi radi, pri mami ... Ali pa želijo, da mama zanje posreduje pri očetu.
Prav tako se lahko zelo navežejo na Marijo, Jezusovo in našo mamo (saj je Jezus naš brat!) tudi drugi ljudje, tudi tisti, ki morda nimajo drugih bližnjih ljudi, vsaj ne prijateljev.
Dizma morda z dogodkom v Kani (v Galileji) dokazuje, da ima Marija v katoliški Cerkvi pretirano veliko vlogo. Da v resnici odrešenje pride samo po Sinu. ("Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni." Jn 4, 6)
Meni se zdi veličastno, da je Marija kot ženska in kot mama opazila stisko, ki se je pojavila v Kani na ohceti. Obrnila se je na svojega sina. Torej je vedela, da od njega lahko kaj pričakuje! Torej je vedela, da on lahko pomaga! In on je rekel: "Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla." (Jn 2, 4) Torej je Jezus odlašal. Ali pa še ni nameraval "pokazati" svoje "moči". A ona je naredila po svoje, rekla je služabnikom: "Kar koli vam reče, storite." (Jn 2, 5)
Torej Marijo moremo še kako videti kot posrednico. Šla je do Jezusa, ga opozorila na težavo, ki je nastala; in potem je verjela v to, da bo pomagal.
Prav tako se mnogi ljudje obračajo nanjo in jo prosijo, da Ona zanje prosi Jezusa ...
Za ilustracijo 4. postaja križevega pota:
Jezus sreča svojo žalostno Mater
Umetnik p. Marko Rupnik je naredil eno skupno oko - Sočutna!)
Sama se na Marijo ne obračam kaj dosti. Če molim rožni venec, obujam v sebi predvsem dogodek Marijinega DA Bogu, da sprejme Otroka. Občudujem jo in globoko spoštujem njeno ponižnost in vdanost: "Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!" "Dogodek" tukaj: (Lk 1, 26 - 38)
Pojem z njo njen ... in svoj ... magnificat. Razmišljam o veličini življenja. O tem, kaj je "božja volja" zame. Ob posameznih skrivnostih se ustavljam še ob drugih dogodkih in razmišljam ob njih o svojem življenju.
O sprejemanju in rojevanju otrok, drugih ljudi, ki prihajajo v moje življenje. O darovanju tega, kar "imam" - sebe. O izgubljanju in iskanju in najdevanju. Kaj je dobro zame ...?
O zakramentih, kako jih doživljam, koliko mene je v njih. S čim me Jezus posebej nagovarja?
O trpljenju. Včasih se zlijem z besedami.
Prošnja Svetemu Duhu, naj me vodi.
Rožni venec tudi s ponavljanjem istih molitev prinaša mir ... Pa saj to želimo. Mir. Mir v srcu.
Nič nas pa ne sme uspavati. Nič nas ne sme ustaviti, da ne bi delali po svojih najboljših močeh - za dobro sveta. Mi delali. Ne kdo drug. Ne prelagali, ne odlašali.
Sama molitev ni dovolj (po moje) ... ne odrešuje. In prav tako ne samo branje Svetega pisma. "Po njih sadovih jih boste spoznali." (Mt 7, 16, odlomek tukaj) Jezusove učence. Torej če bodo Jezusovi učenci živeli po Jezusovem nauku, ljubili druge, jih sprejemali ... Tudi drugačne.
Dejstvo je, da o tem ne piše v Svetem pismu, ki je vendar glavni pisni vir krščanskega verovanja. Piše pa v dveh apokrifnih evangelijih (Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije) in tudi drugih spisih pomembnih teologov prvih stoletij, ti teologi so recimo sv. Janez Damaščan, sv. Efrem Sirski, sv. Epifanij in Timotej Jeruzalemski (vir, vendar - kot kaže - niso vse stvari popolnoma jasne; se pa ne bom ustavljala ob tem, saj tu ne gre za stvari, ki bi se meni zdele nadvse pomembne.).
V Wikipediji piše o prazniku takole: Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.
Leta 1950 je papež proglasil versko resnico: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Ta dogma velja v Rimskokatoliški Cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih Cerkvah.
Opazila sem Dizmov prispevek o edini Marijini zahtevi. In Dizmov prispevek je pravzaprav razlog, da tudi jaz pišem prispevek o Mariji.
Kdo je Marija?
Pravzaprav raje govorim o tem, kdo je Marija zame, kaj mi pomeni.
In predvsem me zanima, kaj pomeni posameznikom.
Kaj nas ločuje, vernike različnih krščanskih veroizpovedi med seboj?
Visimo na "črkah" Svetega pisma, prestrogo - ali pa gledamo malo po svoje?
Ko kdo reče, da prihaja odrešenje po Mariji, po mojem mnenju pretirava. Pa so res ljudje, ki to govorijo. Slišala sem reči nekoga celo, da razen po Mariji ne pridemo v nebesa.
Ampak po moje niti ni tako zelo pomembno, kako natančno kdo vidi, kam je postavil lik Marije, mu je zelo pomembna v vsakdanjem življenju - ali ne ...
Sobota velja za Marijin dan, včasih rečemo, da če kdo umre na soboto, da pride ponj Marija.
Po moje Marija res pomeni - mamo. Zato se toliko ljudi zateka k njej.
Tako si razlagamo tudi Jezusove besede s križa mami Mariji in učencu Janezu: "Žena, glej tvoj sin. Sin, glej tvoja mati!" (Jn 19, 26-27)
Morda se posebej veliko zatekajo k Mariji tisti, ki so se vsaj kot otroci radi obračali na svojo mamo - ki jim je bila mama pogosto posrednica med njimi in očetom. Ponavadi so očetje strožji od mam in potem kakšni otroci poskušajo doseči, kar bi radi, pri mami ... Ali pa želijo, da mama zanje posreduje pri očetu.
Prav tako se lahko zelo navežejo na Marijo, Jezusovo in našo mamo (saj je Jezus naš brat!) tudi drugi ljudje, tudi tisti, ki morda nimajo drugih bližnjih ljudi, vsaj ne prijateljev.
Dizma morda z dogodkom v Kani (v Galileji) dokazuje, da ima Marija v katoliški Cerkvi pretirano veliko vlogo. Da v resnici odrešenje pride samo po Sinu. ("Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni." Jn 4, 6)
Meni se zdi veličastno, da je Marija kot ženska in kot mama opazila stisko, ki se je pojavila v Kani na ohceti. Obrnila se je na svojega sina. Torej je vedela, da od njega lahko kaj pričakuje! Torej je vedela, da on lahko pomaga! In on je rekel: "Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla." (Jn 2, 4) Torej je Jezus odlašal. Ali pa še ni nameraval "pokazati" svoje "moči". A ona je naredila po svoje, rekla je služabnikom: "Kar koli vam reče, storite." (Jn 2, 5)
Torej Marijo moremo še kako videti kot posrednico. Šla je do Jezusa, ga opozorila na težavo, ki je nastala; in potem je verjela v to, da bo pomagal.
Prav tako se mnogi ljudje obračajo nanjo in jo prosijo, da Ona zanje prosi Jezusa ...
Za ilustracijo 4. postaja križevega pota:
Jezus sreča svojo žalostno Mater
Umetnik p. Marko Rupnik je naredil eno skupno oko - Sočutna!)
Pojem z njo njen ... in svoj ... magnificat. Razmišljam o veličini življenja. O tem, kaj je "božja volja" zame. Ob posameznih skrivnostih se ustavljam še ob drugih dogodkih in razmišljam ob njih o svojem življenju.
O sprejemanju in rojevanju otrok, drugih ljudi, ki prihajajo v moje življenje. O darovanju tega, kar "imam" - sebe. O izgubljanju in iskanju in najdevanju. Kaj je dobro zame ...?
O zakramentih, kako jih doživljam, koliko mene je v njih. S čim me Jezus posebej nagovarja?
O trpljenju. Včasih se zlijem z besedami.
Prošnja Svetemu Duhu, naj me vodi.
Rožni venec tudi s ponavljanjem istih molitev prinaša mir ... Pa saj to želimo. Mir. Mir v srcu.
Nič nas pa ne sme uspavati. Nič nas ne sme ustaviti, da ne bi delali po svojih najboljših močeh - za dobro sveta. Mi delali. Ne kdo drug. Ne prelagali, ne odlašali.
Sama molitev ni dovolj (po moje) ... ne odrešuje. In prav tako ne samo branje Svetega pisma. "Po njih sadovih jih boste spoznali." (Mt 7, 16, odlomek tukaj) Jezusove učence. Torej če bodo Jezusovi učenci živeli po Jezusovem nauku, ljubili druge, jih sprejemali ... Tudi drugačne.
Galerija (1)
Luč svetaŽiva vodaDober kot kruh
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
