Mamica je ena sama ...

Kolikokrat sem se že srečala s to mislijo, da je mama ena sama.
Saj je.
Vsaj v tistem osnovnem pomenu besede.
A ko se srečamo s posvojiteljicami, vemo, da mnoge igrajo svojo vlogo res odlično.
Po moje taki mami nič ne manjka do tega, da bi bila res čisto prava mama. Enostavno je mama!

Spominjam se sporočil v raznih pravljicah, pesmicah ... Spominjam se pravljice s sporočilom, ko se mora junak odločati med mamo in med dekletom (morda ženo) in pride do zaključka, da se odloči za mamo, saj je ena sama, žensk, žen, deklet je pa mnogo ...

Ni mi všeč ta misel ...
Mislim, da preveč povzdiguje mamo.

Vem, da je marsikatera lepa zveza med možem in ženo že zelo trpela, ker je "mama ena sama" ... ampak ni samo to, gre za to, da se včasih potencira vsa pozornost do te "ene same mame".

In žal je že marsikatera možna lepa zveza "dotrpela" zaradi "ene same mame". Kakšni poročeni sinovi živijo na nek način bolj z mamami kot s svojimi ženami. Pomembno jim je, kako se počuti mama, pomembno je, da ji postrežejo, pomembno je, da je zadovoljna ...

Žalosten je primer moža, ki se je po smrti svoje mame zapil - čeprav je imel ženo in otroke.

Ko je neka žena prišla z visoko vročino iz službe, je mož skakal okrog mame, ki je pred tem prišla na obisk. Žena je legla, možu pa ni bilo všeč, da ona ne streže njegovi mami. In potem je še tale mati pogodrnjala, da snaha ni ravno prijazna ...
Ko je mož kuhal čaj, ga je skuhal samo za mamo ... Za bolno ženo ne ...

Ko se mož ali žena odločita za svojo skupno pot, gresta stran (vsaj v srcih bi morala iti) od prejšnje družine in postaneta eno (to piše že v Svetem pismu!).

Starši so (na nek način) res eni sami, toda niso tisti, ki bi smeli vrteti tirnice življenja svojim odraslim otrokom. In v nekem pomenu besede "prijatelj" ne bi smeli biti svojim otrokom, svojim otrokom so starši ... Starši nikoli ne bi smeli obremenjevati svojih otrok s svojimi (predvsem zelo osebnimi) težavami, ki nimajo zveze z otroki. Tudi ko so odrasli, ne.
In otroci bi se morali znati odtrgati od trebuha/naročja svojih staršev. Tudi če bi se bali zamer lastniških staršev.

Žalostno je, kadar odraslim otrokom ostaja najljubše življenje ob lastnih starših ...
Jezusovo naročilo, naj bomo kot otroci, nam ne naroča - biti otročji ...