Mali potepinki

Majhni deklici dve s košaricama

in punčkama v majhnih rokah

po klancu dolgem se napotita,

po prašni poti jo oddrobita.

Potem pa mamica ju pogreši,

za njima urno se navzdol spusti,

pa nikjer ju ni, ju ni, ju ni ...

Mamo vse bolj in bolj skrbi ...

Na poti ju ni, pri kapelici ne,

pod vrtom ju ni, za hišo tudi ne,

pri sosedih ju ni, nihče ju videl ni,

njuno mamo stiska že od skrbi ...

Potem pa njiva koruznih stebel

se razgrne in deklici pokukata

ven iz pragozda visokih "debel",

mamo svojo za rokav pocukata!

Mami se razširijo lica v nasmeh,

deklici stiska zdaj v toplih dlaneh,

deklici mali mamo gledata veselo,

vse skupaj prav nič ju ni skrbelo.

Punčk in košaric nikjer ni več

- nihče jih nikoli ni videl več -

da le deklici sta spet srečno doma,

kamen se mami je odvalil od srca.