Mali in (sv.) Miklavž

Mali razmišlja in kar naenkrat pravi: "Mene pa tako zanima, kako pride Miklavž noter! Kako pride skozi dimnik?"
Pogledam ga: "Sploh pa, kako pride skozi dimnik, če dimnika sploh ni! Naš blok ja nima dimnika!"

Mali pomisli in nato nadaljuje: "Morda pa vlomi skozi vrata? Ima sekiro s seboj?"
"Ne, to pa gotovo ne, saj bila vrata potem razbita! In dober človek ja ne vlomi!"
Mali vztraja: "Pa prinese s seboj še nova vrata!"

"O to pa gotovo ne. Saj veš, da imamo isto slikco na naših vratih že dlje časa. Bi izginila, če bi bila nova vrata."
Mali sklene: "Skril se bom pod mizo v kuhinji in bil čisto tiho ..."
"Morda pa potem Miklavž ne pride, če je kakšen otrok v kuhinji? Ali pa pride potem drugam, morda v kakšno sobo?"
"Jaz bi ga pa tako rad videl ..." vzdihne Mali.
"Saj ga pravzaprav lahko vidiš. A veš kdaj?"
"Kdaj?" se mu zasvetijo očke.

"Takrat, ko si mu podoben! Ko narediš ti kaj lepega komu drugemu. Posebno če narediš naskrivaj. Da narišeš risbico za Skakalca in mu jo daš na skrivaj. In on dobi darilo. Ali pa mu daš bonbon, če ga imaš ... Pa se nič ne hvališ, da si mu dal, samo daš. Pa če Skakalec ve ali če ne ve ... Bistvo je v tem, da daš iz srca in da se ne hvališ, da si dal.
Ali pa da neseš svojo umazano šalčko z mize v korito. Pa se ne hvališ, kako si bil priden.
Saj poznaš, a ne, tisto zgodbo o sv. Miklavžu, ko je dal zlato trem revnim sestram, ki so bile tako revne, da se niso mogle poročiti. Ni jim dal v roke, dal jim je na okno in hitro izginil, da ga ne bi videle.
In če mi dajemo tako, kot je dajal sveti Miklavž, smo pravzaprav tudi mi - Miklavži.
Tako vsak lahko komu kaj da ... in tako je vsak lahko Miklavž!
Tudi ti!"
Tako se je zaključil ta pogovor.
...
Upam, da ne bo predolgo v noč bedel, saj ima (sv.) Miklavž rad mir pri svojem delu!

Slikca izpred nekaj let iz bežigrajske cerkve, Mali v pričakovanju, bratec z njim.

Le od kje njemu to o dimniku!? Doma nikoli ne govorimo takih stvari! Aja, beremo knjige o Dedku Mrazu pa o Božičku ... tam vse mogoče piše! Kako bi otrok vedel, kam kaj spada. Miklavž enostavno je. Pride, se pojavi, kako se to zgodi, je skrivnost. Oz. je del samega praznika.
Mislim, da če z otroki govorimo na tak način, razumejo pomen in vsebino tega praznika na pravi način.
In čim prej želijo sodelovati, pomagati temu "zimskemu" svetniku, čigar praznika se ponavadi veselijo tako otroci kot odrasli.

Copyright © Odsrcadosrca