Maksimilijan Kolbe in Izidor Završnik - umreti za (namesto) drugega
Na današnji dan pred 73 leti je umrl
Na današnji dan pred 73 leti je umrl Maksimilijan Kolbe.
Zame je sv. Maksimilijan Kolbe tako zelo velik predvsem zaradi tega, ker je bil pripravljen umreti za svojega bližnjega ... pravzaprav za neznanega "bližnjega". In tudi je umrl. Ni ostal pri "bi".
Bil je "velik", bil je pameten, moder, stvaren, zavzet, vztrajen, iznajdljiv, tudi naporen za svoje bližnje, a njegova veličina se je verjetno najbolj pokazala potem, ko je bil ujetnik v taborišču Auschwitz (poljsko Oswiecim).
Bil pa je tudi duhovnik. Kar je gotovo omembe vredno, saj se je tako predstavil taboriščnemu poveljniku Fritschu v koncentracijskem taborišču ...
Zame je sv. Maksimilijan Kolbe tako zelo velik predvsem zaradi tega, ker je bil pripravljen umreti za svojega bližnjega ... pravzaprav za neznanega "bližnjega". In tudi je umrl. Ni ostal pri "bi".
Bil je "velik", bil je pameten, moder, stvaren, zavzet, vztrajen, iznajdljiv, tudi naporen za svoje bližnje, a njegova veličina se je verjetno najbolj pokazala potem, ko je bil ujetnik v taborišču Auschwitz (poljsko Oswiecim).
Bil pa je tudi duhovnik. Kar je gotovo omembe vredno, saj se je tako predstavil taboriščnemu poveljniku Fritschu v koncentracijskem taborišču ...
Konec julija 1941 je iz taborišča pobegnil jetnik (podatki niso enotni, ponekod piše, da trije). Ker ubežnika niso uspeli najti, so bili kaznovani vsi jetniki iz bloka številka 14, v katerem je bil tudi M. Kolbe. Najprej so stali na vročem soncu, niso smeli sedeti, niso smeli zaspati ... Potem je Fritsch izbral določene jetnike, ki bodo morali umreti v bunkerju smrti - zaradi lakote.
Ko je (mislim, da z izštevanjem) določil nekega moža, Franciszka Gajowniczka, očeta osmih otrok (tudi ta podatek ni povsod enak), je le-ta ves obupan zajokal: "Moja žena, moji otroci!"
In tedaj je iz svoje vrste stopil jetnik številka 16670, Maksimilijan Kolbe, in rekel poveljniku, da želi umreti namesto tega jetnika, ki je zajokal zaradi svoje družine.
"Katoliški duhovnik!"
Presenečeni Fritsch je sprejel.
Skupino izbranih nesrečnežev so odpeljali v bunker. Videla sem ga, ta bunker. Videla sem celico, v kateri so tedaj umrli Maksimilijan in drugi ...
Vanj so strpali vso skupino.
Očividci so potem pripovedovali, da je bilo tokrat vse drugače kot običajno. Iz bunkerja se niso slišale kletve, ni se slišalo vpitja in joka ... Iz bunkerja so se slišale molitve, petje ... Maksimilijan je tako pripravil na smrt vse ljudi v celici smrti, po dveh tednih brez hrane in vode je bil živ samo še on. Potem mu je ječar dal smrtno injekcijo. To se je zgodilo 14. avgusta 1941.
....
Marsikdo ne ve (tudi jaz sem to zvedela šele lani), da imamo podobnega pogumnega moža tudi Slovenci.
To je Izidor Završnik. Doma je bil iz Savinjske doline. V duhovnika je bil posvečen maja 1941 - tako ga Nemci niso imeli na seznamu za izselitev kot druge duhovnike. Potem je kot duhovnik deloval po vsej Savinjski dolini, saj je bil edini, ker so vse ostale izselili.
Mnogim ljudem je pomagal se izseliti v Ljubljansko pokrajino, kjer so bile pod Italijani razmere manj ostre kot na Štajerskem pod Nemci.
Nekdo ga je izdal in potem so ga Nemci odpeljali v celjski Pisker, kjer so ga neusmiljeno mučili, pulili so mu nohte, za roke obešali pod strop ...
Čez nekaj mesecev so ga izpustili in mu naročili, da mora ovajati druge ljudi. Opravljal je naprej svojo duhovniško službo, ovajal pa ni, zato so ga spet zaprli in kasneje premestili v Maribor.
10. marca 1943 so stražarji razvrstili vse zapornike, komandant je pa izbiral talce.
Med izbranimi je bil tudi mlad fant, Franc Žvan. In Izidor Završnik, ki ni bil izbran, je rekel Žvanu: "Fant, mlad si še, vso bodočnost imaš pred seboj, zamenjajva!"
Franc Žvan je preživel vojno in se kasneje poročil. Za svojo rešitev je povedal svoji ženi, ona pa po smrti svojega moža škofu.
(O Izidorju Završniku sem brala v knjigi Šentvoršce.)
Nekdo je trdil, da v koncentracijskem taborišču ni moč najti človeka, ki bi se daroval. "Pokažem ti ga!" je bil odgovor ... In zaživela je zgodba iz Auschwitza.
In prav tako lahko zaživi zgodba iz Maribora, Izidorjeva.
In gotovo so še druge zgodbe, ki dokazujejo, da je "največja ljubezen ta, da kdo da svoje življenje" za svoje prijatelje ... bližnje ... In tudi za neznane bližnje. Morda celo za "sovražnike" ...
To je Izidor Završnik. Doma je bil iz Savinjske doline. V duhovnika je bil posvečen maja 1941 - tako ga Nemci niso imeli na seznamu za izselitev kot druge duhovnike. Potem je kot duhovnik deloval po vsej Savinjski dolini, saj je bil edini, ker so vse ostale izselili.
Mnogim ljudem je pomagal se izseliti v Ljubljansko pokrajino, kjer so bile pod Italijani razmere manj ostre kot na Štajerskem pod Nemci.
Nekdo ga je izdal in potem so ga Nemci odpeljali v celjski Pisker, kjer so ga neusmiljeno mučili, pulili so mu nohte, za roke obešali pod strop ...
Čez nekaj mesecev so ga izpustili in mu naročili, da mora ovajati druge ljudi. Opravljal je naprej svojo duhovniško službo, ovajal pa ni, zato so ga spet zaprli in kasneje premestili v Maribor.
10. marca 1943 so stražarji razvrstili vse zapornike, komandant je pa izbiral talce.
Med izbranimi je bil tudi mlad fant, Franc Žvan. In Izidor Završnik, ki ni bil izbran, je rekel Žvanu: "Fant, mlad si še, vso bodočnost imaš pred seboj, zamenjajva!"
Franc Žvan je preživel vojno in se kasneje poročil. Za svojo rešitev je povedal svoji ženi, ona pa po smrti svojega moža škofu.
(Izidor Završnik, fotografija s spleta)
Brala sem več knjig o Maksimilijanu Kolbeju, tudi Moč ljubezni, ki jo je napisala Maria Winowska.Nekdo je trdil, da v koncentracijskem taborišču ni moč najti človeka, ki bi se daroval. "Pokažem ti ga!" je bil odgovor ... In zaživela je zgodba iz Auschwitza.
In prav tako lahko zaživi zgodba iz Maribora, Izidorjeva.
In gotovo so še druge zgodbe, ki dokazujejo, da je "največja ljubezen ta, da kdo da svoje življenje" za svoje prijatelje ... bližnje ... In tudi za neznane bližnje. Morda celo za "sovražnike" ...
Galerija (5)
Življenje in smrtDar življenjaDober kot kruhKepa soli
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
