

Ko z Malim greva v trgovino, naju z neba pozdravlja lunin krajec. Nebo rada opazujeva! Kolikokrat smo z otroki v poznih večerih strmeli v nebo in iskali ozvezdja in razmišljali o prostranstvu vesolja pa o nas, pikicah v vesolju ...
"Veš, mama, da eni sploh ne narišejo prav, ko rišejo luno."
"Ja?"
"Ja, za veliko noč."
"Kako?"
"Videl sem, da je v eni knjigi, slovenski," poudari, "sem videl, da so narisali za veliko noč krajec, pa ko mora biti vendar polna luna!"
"O, ti si se na to spomnil! To pa ni kar tako! ... Ampak saj je lahko že malo zadnji krajec, saj je velika noč na nedeljo po polni luni. Po prvi polni luni po 21. marcu, prvem dnevu pomladi. Tako da če je velika noč npr. 10. aprila, je lahko že kar velik zadnji krajec - se ti ne zdi ...? Saj veš, a ne. Ampak za veliko noč ne more biti prvi krajec."
"Ja, vem."
.
(Utrinek izpred leta ali dveh.)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
