Le kako bi bila huda! (Kopanje v mrzlem potoku.)

Kaj mi je posebej všeč pri mojih otrocih?

To, da naredijo kakšne stvari, ki so v očeh "splošne množice" norost. Recimo, da grejo pozimi bivakirat in spijo kje v gozdu. Da sta šla npr. dva (s prijatelji) ponoči na Porezen in tam občudovala vstajanje sonca in potem so pohiteli v dolino ... v šolo!

To, da včasih mimogrede pohitijo na kakšen vrh, na kakšno goro ...

No, eden mlajših je pa zelo pogumen s kopanjem. V nedeljo npr. je skočil v potok, ki je tudi poleti kar zelo mrzel (vem iz otroštva!) ... Seveda se je potunkal. Skupaj z bratrancem, sestrično in mlajšim bratcem je raziskoval gozdove mojega otroštva. Tako lepo je, kadar otroci tekajo po travnikih in gozdovih in cele ure nimajo časa za kaj drugega!

Ob tem sem se spomnila na to, kako je bilo jeseni:

"Kje si hodil tako dolgo?" vprašam sina, "sploh te popoldne še nisem videla." Res je, da me del popoldneva ni bilo doma.
"Bi bila huda, če ti povem."
"Aja? Pol pa le povej!"
"Ne vem, če bi."
"No, povej!"
"No ... v Savi sem se tunkal."
"Aja? Kje pa? Kako to?"
Tako zvem, da sta šla s sošolcem do Save in se slekla do spodnjic in skočila v vodo, no, naš je tudi malo zaplaval, in dvakrat se je potopil pod vodo.
Kako me je zamikalo, da bi šla še jaz zraven in skočila v vodo in zaplavala!
Le kako bi bila huda na sina, ki gre v mrzlo vodo v drugi polovici oktobra!
In po tem, da je samo malo plaval in da se je potunkal le dvakrat, sklepam, da je bila voda kar precej mrzla, saj je lani plaval v Bači, ki ni ravno topla reka, že konec aprila.

Pred par leti maja v reki Bači.

Take "norosti" bom verjetno vedno podpirala. No, včasih zanje itak zvem šele potem ... Kot recimo za skoke v Sočo z mosta na Mostu na Soči. Ko me je sin, še ne 13 let star, vprašal, če mu dovolim, da skoči z mosta, mu rečem, da takrat, ko bodo taveliki bratje z njim.

Potem me je pa en dan prosil, da grem s fotoaparatom, da snemam njegov skok, saj je prejšnji dan že skočil ... Seveda sem šla posnet slavni skok ... Kaj ne bi šla! Ampak če bi bila pri prvem skoku zraven, bi bila čisto iz sebe od strahu ...

Takole smo se pa en dan peljali z ladjo Lucijo pod tem mostom (le zakaj je tako grdo "okrašen" ta most?!):