Kulturni praznik - praznovanje smrti?
"Kako more bi ti kulturni praznik na smrtni dan? Zakaj praznujemo smrt?
"Kako more biti kulturni praznik na smrtni dan? Zakaj praznujemo smrt?" se sprašujejo nekateri ob kulturnem prazniku, ki ga Slovenci praznujemo na obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna.
Pa jo res? Res praznujemo smrt? Jo poveličujemo? Neee.
Saj vendar verjamemo, da je človek več kot le telo, ki je ob fizični smrti umrlo.
Gre za to, kaj ob človeku, ki umre, preživi - kaj preživi celo po mnenjih tistih, ki ne verjamejo v posmrtno življenje - kako že poje Anton Aškerc v Čaši nesmrtnosti ...?
Kaj nismo dostikrat rekli, da ko človek umre, ostaja tisto dobro, ki ga je naredil. In tisto ohranjamo potem v spominu.
Po delih človek živi naprej.
(To velja ne glede na to, ali verujemo v neumrljivo dušo ali ne.)
Vendar popolnoma nič tedaj ne vemo, kaj iz tega človeka bo - bo dober, bo vesten, bo skromen, prijazen ...
Ob smrti pa vemo, kaj je bilo! Vsaj marsikaj vemo. In ob marsikakšnem človeku vidimo, da je bil velik, dober. Zato se tudi na poseben način ob obletnici smrti spominjamo njegovih del, njegovega življenja.
Če pogledamo imena v koledarju, so tudi v "posvetnem" koledarju bolj ali manj ista imena na enakih mestih kot v "cerkvenem" koledarju. Tako recimo je verjetno v mnogih koledarjih tudi po svetu 21. januarja Neža, 31. januarja Janez, 19. marca Jože(f) itd. Le da je v cerkvenem še kakšen dodatek, recimo, 21. januarja Neža, mučenka.
Vsekakor so večinoma vsa ta imena imena svetnikov, kakor jih je postopoma "določila", "spoznala za take" Cerkev. In če je znan datum smrti določenega svetega človeka, je potem večinoma njegovo ime zapisano v koledar na datum smrti (Nekaj zanimivosti: Za marsikoga datum ni znan in je določen na kakšen drug način, Janez Krstnik je poleg Marije edini človek, ki ima dva dneva v koledarju, 24. junij in 29. avgust. Lojzetu Grozdetu so določili god proti koncu maja, 27. maja - na njegov rojstni in krstni dan, čeprav je umrl v začetku januarja.).
Kajti smrt pomeni rojstvo za nebesa. Neko končno gotovost. (Ko enkrat umreš, ne grešiš več! Prej se pa vedno še lahko kaj zgodi, pa če izgleda človek še tako popoln.
) Seveda tako po verovanju Cerkve.Recimo, ko se človek rodi na ta svet, je precej nepopisan list, lep, čist, nedolžen ... toda šele skozi svoje življenje se izkaže, kakšen je zares oz. kaj je naredil iz sebe.
Šele potem vidimo, ali ga bomo "slavili" ali ne.
Prešeren, kakor ga je narisala hči K.
In tako je za nas kulturni praznik dan spominjanja tega, kar je Prešeren naredil velikega v svojem življenju, predvsem na področju kulture - in zraven se seveda spominjamo tudi drugih naših kulturnikov.
Torej je to kljub datumu, ki se nekaterim ne zdi pravilno določen, praznovanje življenja!
Pa le zapojmo iz srca našo himno:
ki hrepene dočakat dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak.
Galerija (2)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
