Kristus ali Juda Iškariot?
Slišala sem zanimivo zgodbo. Gre za sliko Zadnja večerja - Leonarda da Vi
Slišala sem zanimivo zgodbo.
Gre za sliko Zadnja večerja - Leonarda da Vincija. Slikar je slikal po modelih, med ljudstvom si je našel ljudi, ki bi lahko ponazorili nekoga od udeleženih pri Jezusovi zadnji večerji.
Za Jezusa je našel krasnega mladeniča, ki mu je na zunaj odsevala lepa duša. In tako je da Vinci po vzorcu tega mladeniča naslikal Kristusa.
Potem je počasi nabiral ljudi, ki so kasneje na sliki predstavljali apostole. Za vsako podobo je menda prebral v zapisih, Svetem pismu ... vse o določenem Jezusovem učencu, da bi potem naslikana oseba čimbolj predstavila pravega, resničnega apostola.
In tako je sliko izdeloval počasi in dolgo. Več let.
Nazadnje mu je manjkal le še en lik - potreboval je nekoga, ki bo predstavljal Juda Iškariota. Dolgo ni našel primernega človeka, potem pa je le nekje naletel na enega zapitega moškega, ki je privolil v to, da bo poziral pri slikanju.
Medtem ko je L. da Vinci slikal, je poziranec opazoval sliko. Kar naenkrat je začel jokati ...
Kajti - v Jezusu na sliki je spoznal - sebe - sebe pred nekaj leti!
Za Jezusa je našel krasnega mladeniča, ki mu je na zunaj odsevala lepa duša. In tako je da Vinci po vzorcu tega mladeniča naslikal Kristusa.
Potem je počasi nabiral ljudi, ki so kasneje na sliki predstavljali apostole. Za vsako podobo je menda prebral v zapisih, Svetem pismu ... vse o določenem Jezusovem učencu, da bi potem naslikana oseba čimbolj predstavila pravega, resničnega apostola.
In tako je sliko izdeloval počasi in dolgo. Več let.
Nazadnje mu je manjkal le še en lik - potreboval je nekoga, ki bo predstavljal Juda Iškariota. Dolgo ni našel primernega človeka, potem pa je le nekje naletel na enega zapitega moškega, ki je privolil v to, da bo poziral pri slikanju.
Medtem ko je L. da Vinci slikal, je poziranec opazoval sliko. Kar naenkrat je začel jokati ...
Kajti - v Jezusu na sliki je spoznal - sebe - sebe pred nekaj leti!
Pred leti je poziral za Jezusa ... danes pa za Juda Iškariota ...
(fotografija s spleta)
Kdo od nas lahko zase ali za koga drugega reče, da je popoln, brez greha, svet? Da bo vedno dober? Prav gotovo vsak od nas pozna ljudi, ki jih zelo ceni, a vendar nikjer ni garancije, da se nikoli ne more zrušiti to zaupanje ...
Dokler živimo, delamo napake.
Eden večjih grehov je najbrž napuh. Prepričanje o tem, kako sem dober/dobra.
Dokler živimo, delamo napake.
Eden večjih grehov je najbrž napuh. Prepričanje o tem, kako sem dober/dobra.
Včasih sem imela večja pričakovanja od ljudi in tudi od sebe. Zdaj vidim realneje - vem, da delamo napake, upam pa in želim, da bi se vsak človek skušal sproti soočati s svojim življenjem in odgovorno sprejeti dogajanja, taka in taka. Sproti, čim bolj sproti korigirati svoja dela, če začuti, da kaj ni (bilo) prav.
Dokler živimo, delamo napake. In dokler živimo, imamo možnost marsikaj popraviti. Če ne drugega, vsaj prositi za odpuščanje. Iz sebe. Iz srca.
Pot od Kristusa do Juda je lahko zelo kratka. Vprašanje je, koliko upanja je, da človek postane ponovno "Kristus". Ali ima čas za to. Upanje vedno je, verjamem, toda teža, ki si jo naložimo, je včasih neznosno težka - in z ogromnim bremenom slabega je težko plezati iz slabega ven. Breme vleče nazaj - toda Upanje je - dokler živimo. Le odlašati ne smemo in si prizanašati. In iskati opravičila zase.
Upam za vsakega človeka. Tudi zase.
Galerija (3)
Kepa soliLjudje med seboj
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
